Siniša Kanižaj | Družina Od spanja na golih tleh do internetne senzacije
Videe mame treh otrok in svetovno priznane internetne senzacije Kristine Kuzmič si je ogledala že čez milijarda gledalcev, njena socialna omrežja štejejo sledilce v stotisočih, na Facebooku celo v milijonih.
V torek se je mudila v Sloveniji in podpisovala svojo novo knjigo Drži se! za vse svoje oboževalke. V simpatičnem pogovoru z Ano Marijo Mitić je razkrila nekaj stvari o svojem življenju, ki jih še nismo vedeli.
Pol Slovenka, ki je navezana na Prekmurje
Kristina je po rodu pol Hrvatica in pol Slovenka! Njen oče je namreč Prekmurec in Kristina je povedala, da so njeni najbolj rani in najlepši otroški spomini vezani na počitnice v Prekmurju. Tam ima veliko bratrancev in sestričen ter je nanje zelo navezana.
Kristina je znana kot “navijačica” vseh mam in nasploh vseh, ki se v življenju borijo – s tem, da jim ne gre (dovolj) dobro, da imajo občutek, da niso dovolj dobri in so nasploh v krizi.
Kot mama treh otrok (starih 19, 17 in 8 let) zase pravi, da je zelo nepopoln človek, ki dela mnogo napak. A en izmed motov Kristine, ki pravi, da je v življenju tudi v najtežjih situacijah nujno iskati humor, je: “Vsak dan je nova priložnost, da vam bo šlo v življenju malo manj slabo.”
Oglejte si utrip na predstavitvi knjige v Ljubljani:
Ločitev, samohranilstvo in revščina
Zgodba Kristine Kuzmič se morda bere kot pravljica, a v svojem življenju je že večkrat dosegla dno. Ko se je med jugoslovansko vojno leta 1991 odselila v ZDA, jo je čakalo mnogo preizkušenj. Ko je njen zakon s prvim možem razpadel, se je znašla kot mama samohranilka z dvema majhnima otrokoma in s skromno plačo natakarice. Na ločitev ni ponosna, pravzaprav jo je primerjala s smrtjo.
“Ko se poročiš, gotovo ne misliš, no, saj čez nekaj let se bom pa ločil. To je zelo težka stvar. Ker sem se za ločitev odločila jaz, sem se počutila kot morilka. A ko zdaj gledam nazaj, lahko rečem, da je bila to prava odločitev za mojo družino. Da ne bo pomote: nikomur ne pravim, naj se loči. A pri moji družini vidim, da nam je ravno ločitev omogočila, da smo ostali skupaj.”
Prav obdobje, ko je imela dva majhna otroka in dve službi, a je kljub temu spala na tleh, ker ni imela denarja za jogi, je bilo verjetno eno najtežjih v njenem življenju. Kristina je povedala, da je bilo najhuje izmed vsega to, kako slabo je ravnala sama s sabo.
O sebi je imela katastrofalno slabo mnenje, mislila je, da je najslabša mama na svetu, da ni za nič sposobna, ni se cenila, samo sebe je dajala v nič. Ob tem je seveda doživljala velikanske občutke krivde. Vsem svetuje, naj krivdo zaradi česarkoli čimprej vržejo stran. “Raje občutite manj krivde in se začnite bolj ceniti,” pravi.
Spoznala je dno
“Ko sem nekoč z otrokom v naročju nakupovala živila v supermarketu in želela plačati z boni (v ZDA lahko socialno ogroženi zaprosijo za bone oz. kupone za hrano, op. a.), me je neka mimoidoča ženska zaničljivo pogledala in rekla: ‘Si ne bi raje našla službe?’ Naj povem, da sem takrat opravljala dve službi, samo da bi svojo družino izkopala iz revščine. A ker sem imela tako slabo samopodobo, tej ženski nisem uspela ničesar odgovoriti. Uf, če bi mi danes kdo rekel kaj takega …”
Depresija ni prizanesla niti njenemu sinu
Spoznala je tudi breme depresije. Z depresijo in odvisnostjo od alkohola in zdravil se je boril tudi njen najstarejši sin Luka, o čemer sta posnela iskren video za Youtube. Kristinina druga knjiga, ki jo že piše, bo namenjena prav tej borbi in spremljanju sinove stiske, zadnje poglavje pa bo napisal celo sam.
“Vse, kar o svojih otrocih objavim na socialnih omrežjih, je objavljeno z njihovim dovoljenjem. Moj Luka se je sam odločil, da bi svojo zgodbo rad delil. Pomembno se mu zdi, da mladi, ki so v podobni stiski, kot je bil sam, to slišijo od nekoga mladega. Kajti ponavadi jim o tem govorimo starši, učitelji, vzgojitelji. Povsem nekaj drugega pa je, če o depresiji in odvisnosti slišiš od nekoga, ki je istih let kot ti.”
Vzpon se je začel, ko je postala prijaznejša s sabo
Leta 2011 se je njena pot začela vzpenjati. “Ko sem se naučila, kako biti bolj prijazna sama s sabo, je moje življenje začelo postajati lažje.” Prijavila se je na vseameriški resničnostni šov My Own show, ki je bilo medijsko podprt tudi s strani Oprah Winfrey. Kristina je zmagala in za nagrado dobila svojo kuharsko oddajo. A sčasoma je ugotovila, da v tej oddaji želijo prikazovati popolno mamo v popolni kuhinji s popolnimi otroki.
“To pa nisem bila jaz. Počutila sem se, kot da izdajam samo sebe, tisto sebe, ki je spala na tleh in se počutila najslabša mama na svetu. Razmišljala sem: Kaj bodo ženske, ki bodo gledale tako kuharsko oddajo pomislile? Videle bodo vse čisto, pospravljeno in ubogljive otroke. Ker to ne bo prikaz njihovega življenja, se bodo zato počutile slabo.”
Scenaristi oddaje niso imeli posluha za njen vidik oddaje, zato je ugotovila, da ne bo mogla nadaljevati. Takrat si je rekla, da bo sama posnela kakšen video. Realističen, ki bo prikazoval resnične ljudi z resničnimi problemi, kot jih je imela tudi sama.
Od videa za prijateljice do milijonov sledilcev
“Ko sem začela, nisem pričakovala, da bo to postala moja služba oziroma kariera, mislila sem, da bom posnela video ali dva, ki bo všeč mojim prijateljicam. Potem pa sem se nekega jutra zbudila in telefon mi je piskal kot nor. Le kaj se je zgodilo, kdo je umrl, sem pomislila.
A izkazalo se je, da je moj video delil Ashton Kutcher. Kako je prišlo do tega, nimam pojma, ker se nisva poznala niti ga sama nisem sledila na družabnih omrežjih. Začelo se je kot zabaven hobi, s katerim sem želela pomagati vsem staršem, ki se znajdejo v zagatah, v kakršnih sem se mnogokrat znašla tudi sama.” Potem se je še enkrat poročila in s sedanjim možem ima tudi tretjega, najmlajšega otroka.
“Pripisujte si manj krivde in več zaslug,” je še en moto te občudovanja vredne ženske, ki je v življenju prestala že marsikaj. Njena najljubša, a hkrati tudi najtežja vloga je biti mama. Vse svoje obveznosti, tudi službene, načrtuje z mislijo na družinski urnik.
Hkrati priznava, da je materinstvo včasih izjemno naporno. “V tistih trenutkih je treba jemati dan po dan. Včasih tudi uro po uro. Recite si: Nekako se moram prebiti čez tole naslednjo uro. In tako potem dalje. Pustite pa se tudi presenetiti, kajti nikoli ne veš, kaj ti bo prinesel jutri.” Kristina že ve.
Tina Martinec Selan – Aleteia