Barbara in Jan Zobec | (foto: Rok Mihevc)
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo v začetku tedna gostili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. V luči spominske maše v Kočevskem rogu smo se najprej ustavili pri povojnih pobojih, nato nadaljevali z vprašanje potrebe po reformaciji sodstva ter se ob sklepu ustavili pri vojni v Ukrajini.
Pri vprašanjih polpretekle zgodovine je slovenska politika precej razdeljena. Kot pravi Zobčeva, je to pričakovano, saj je bila velika večina vlad tranzicijskih. V njih so imele odločilno besede stranke, ki so bile naslednice nekdanjih družbenopolitičnih organizacij. »Šolski resor je bil pretežno v rokah naslednice Zveze komunistov in podobno je tudi z mediji. Zato se ne smemo čuditi, da je tako, kot je. Vzgoja in izobraževanje nista pluralna, zgodovina je predstavljena enostransko, vrednote slovenske osamosvojitve so v senci revolucije, temeljni postulati ustavne demokracije so premalo ali nič izpostavljeni,« je povedala Zobčeva. Opozorila je tudi na odpor oblasti zoper nazorski pluralizem, kar se še posebej kaže v odklanjanju zasebnega šolstva in izobraževanja: »Dobro se zavedajo, da obvladovanje tega podsistema pomeni dolgoročno oblikovanje javnega mnenja. S tem pa dolgoročno vladanje.«
Zobec pa je nadaljeval, da je dominantna slovenska politika v nenehnem protislovju sama s seboj. »Govori o strpnosti, vključenosti, o spoštljivosti, hkrati pa del volilnega telesa zmerja s fašizmom in ga izključuje iz političnega prostora. Ko gre za nazorske usmeritve, ne priznava pluralizma. Reče nekako tako: Pluralizem da, ampak le znotraj levega pola. Svoboda da, a le za nas ali enako misleče. Kot SZDL in Kardeljev pluralizem samoupravnih socialističnih interesov v SZDL. Ne moreš biti prepričljiv, če ne sprejemaš kot legitimnega dela volilnega telesa, ker ne deli tvoje ideologije ali nazorskih opredelitev.«
Zobec je povedal, da so politiki povečini populisti, tudi novi predsednik vlade. »In govorijo tisto, še zlasti on, kar jih bo pripeljalo na oblast, tisto, kar ljudje radi slišijo. Problem je, da je s takimi populizmi prišel na oblast. Problem je, da ljudstvo to kupuje in da človek vstopi v politiko s takimi izjavami in da potem kljub takim izjavam ali Bog ne daj zaradi njih zmaga na volitvah.«
V nadaljevanju sta spregovoril o tem, kaj pričakujeta od nove vlade, predvsem na področju pravosodja. Opozarjata, da je nujna informatizacij sistema in tudi reforma stanja duha: »Po moje bi bilo najprej treba reformirati stanje duha. Ampak take čarobne paličice nima nobena vlada, noben minister, noben zakonodajalec. Za to je potreben čas. Tu gre za tek na dolge proge, začenši z izobraževalnim sistemom. Na kratki rok ni mogoče doseči nekih temeljnih kulturnih premikov,« je povedala Zobčeva, Zobec pa dodal, da bi bilo manj težav v pravosodju, če bi za vstop v sodniško družbo, zlasti na vodilne položaje kandidate preverili s testi IQ, testi čustvene inteligence in testi pravniške inteligence. »Sicer pa bi bilo treba okrepiti individualno, mikro sodniško neodvisnosti. Se pravi neodvisnost vsakega posameznega sodnika, znotraj sistema, znotraj sodišča.«
Alen Salihović, Radio ognjišče