Grobišče pod Krenom; Kočevski rog | (foto: ARO)
V Jami pod Macesnovo Gorico, ki je tudi blizu brezna pod Krenom v Kočevskem Rogu, nadaljujejo dela izkopa žrtev povojnih pobojev. Neposredna pripravljalna dela so začeli jeseni s pripravo in zavarovanjem terena ter z namestitvijo zaščitnih mrež, ta mesec pa nadaljujejo ureditev platoja, postavitev odra ter izkop. Temu bo sledil dostojen pokop žrtev.
»Letos bo roška slovesnost izjemna in neponovljiva v tem, da ravno ta čas poteka ekshumacija pobitih slovenskih fantov in mož iz brezna pri Macesnovi Gorici. Arheologi so prišli do odmaknjenih delov jame, kjer so našli doslej že 24 celotnih trupel tistih žrtev, ki so ostale v jami žive in so verjetno umrle po več dneh v dolgi agoniji,« so zapisali pri Novi Slovenski zavezi.
»Prav Macesnova Gorica je lep primer, zakaj dan spomina na žrtve komunističnega nasilja lahko – ne, praznujemo – ampak spoštujemo. Gre za lokacijo, v kateri nam raziskave za zdaj potrjujejo, da gre verjetno za največje morišče Slovencev, slovenske domobranske vojske, mogoče tudi civilistov,« je povedal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman.
Kot ugotavljajo in predvidevajo zgodovinarji, naj bi v Kočevskem rogu na več grobiščih končalo do 30.000 žrtev medvojnih in povojnih zunajsodnih pobojev, največ, med 15.000 in 20.000, prav v breznu pod Krenom.
Po Dežmanovih besedah gre za nadaljevanje del po številnih opravljenih raziskavah tudi dr. Andreja Mihevca, ki je izredno natančno analiziral, da je bila lokacija v Macesnovi Gorici prej v bistvu jama z obokom, s kupolo in z zelo majhno odprtino, skozi katero so metali in streljali na žrtve. »Čaka nas izjemno težko delo pri samem odstranjevanju miniranega kamna, saj so verjetno minirali večkrat, tudi deset let po vojni, in je preprosto to kupolo odstrelilo. Pred dvema letoma je bilo odstranjenih več kot 900 kubičnih metrov kamna, sedaj se dela nadaljujejo. Tudi tukaj gredo kamnine v stotine kubikov, ampak kaže se že nasipni stožec iz posmrtnih ostankov. Najbolj pretresljivi prizori tega raziskovanja so v stranskih prostorih te jame, kamor so se ranjeni oziroma preživeli zvlekli in potem tam umrli. Tukaj gre za desetine takih žrtev.«
Kot pravi Dežman, že prizori sami kažejo na »ogromno energije za ‘skriti’ in za večno odstraniti iz vedenja ta zločin. Vse to kaže, kako potrebno je, da se kot skupnost zberemo in priznamo, kako daleč je lahko šel ta režim v svoji fazi stalinistične revolucije. Pričakujemo, da bodo te minirane kamnine odstranjene in da se bo potem začelo to soočenje z resnico Macesnove Gorice. Menim, da je prav ta dan spominjanja v Kočevskem Rogu, tako z obredom kot s simbolnimi spominskimi dejanji, tisto, kar žrtvam na en način vrača njihovo človeško dostojanstvo, in nas opominja, da smo kot skupnost dolžni vsem zagotoviti pravico do groba in spomina.«
Alen Salihović