1. BERILO
Štefan ob smrti vidi Jezusa
Berilo iz apostolskih del (Apd 7,55-60)
Tiste dni je Štefan poln Svetega Duha uprl pogled proti nebu in videl Božjo slavo in Jezusa, ki je stal na Božji desnici, in rekel: »Glejte, nebesa vidim odprta in Sina človekovega, ki stoji na Božji desnici!« Tedaj so zavpili z močnim glasom, si zatisnili ušesa in vsi hkrati planili nadenj. Pahnili so ga iz mesta in ga kamnáli. In priče so položile svoja oblačila k nogam mladeniča, ki mu je bilo ime Savel. In kamnáli so Štefana. Ta pa je molil in govóril: »Gospod Jezus, sprejmi mojo dušo!« Nato je pokleknil in zaklical z močnim glasom: »Gospod, ne prištevaj jim tega greha!« Ko je to rekel, je zaspal.
PSALM 97
Odpev: »Gospod kraljuje nad vso zemljo.«
Gospod kraljuje, naj se raduje zemlja,
naj se veselijo nešteti otoki.
Pravičnost in pravica
sta temelj njegovega prestola.
Odpev: »Gospod kraljuje nad vso zemljo.«
Nebesa oznanjajo njegovo pravičnost,
vsa ljudstva vidijo njegovo slavo.
Pred njim naj vsi padajo na kolena.
Zakaj ti, Gospod, si Najvišji nad vso zemljo.
Odpev: »Gospod kraljuje nad vso zemljo.«
2. BERILO
Pridi, Gospod Jezus
Berilo iz knjige Razodetja (Raz 22,12-14.16-17.20)
Jaz, Janez, sem slišal glas, ki mi je govóril: »Glej, pridem kmalu in z mano pride moje plačilo, da povrnem vsakomur po njegovem delu. Jaz sem Alfa in Ómega, Prvi in Zadnji, Začetek in Konec. Blagor njim, ki perejo svoja oblačila (v jagnjetovi krvi), da bi imeli pravico do drevesa življenja in bi smeli stopiti skozi vrata v mesto. Jaz, Jezus, sem poslal svojega angela, da bi vam pričeval o tem glede Cerkvá. Jaz sem Davidova korenina in rod, bleščeča jutranja zvezda.« In Duh in nevesta pravita: »Pridi!« In kdor posluša, naj reče: »Pridi!« In kdor je žejen, naj pride. Kdor hoče, naj zastonj zajame vodo življenja. Ta, ki pričuje za te reči, pravi: »Da, pridem kmalu.« »Amen, pridi, Gospod Jezus!«
EVANGELIJ
Aleluja
Aleluja. Ne bom vas zapústil sirot, govorí Gospod, prišel bom k vam in veselilo se bo vaše srce. Aleluja.
Jezusovi učenci naj bodo vsi eno
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 17,20-26)
Tisti čas je Jezus povzdignil oči k nebu in molil: »Sveti Oče, ne prosim samo za té, ampak tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali vame: da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju, da bo svet veroval, da si me ti poslal. In jaz sem jim dal veličastvo, ki si ga dal meni, da bi bili eno, kakor sva midva eno: jaz v njih in ti v meni, da bi bili popolnoma eno. Naj svet spozna, da si me ti poslal in da si jih ljubil, kakor si ljubil mene. Oče, hočem, naj bodo tudi ti, ki si mi jih dal, z menoj tam, kjer sem jaz, da bodo gledali moje veličastvo, ki si mi ga dal, ker si me ljubil pred začetkom sveta. Pravični Oče, svet te ni spoznal, jaz pa sem te spoznal in ti so spoznali, da si me ti poslal. In razodel sem jim tvoje ime in jim ga bom še razodeval, da bo ljubezen, s katero si me ljubil, v njih in bom jaz v njih.«
V RAZMISLEK
V rokah imamo odlomek iz Janezove oporoke. Potem ko je apostolom umil noge, jim dal zapoved bratske ljubezni, jim zaupal samega sebe v evharistiji, se je obrnil k Očetu. Kako tolažilno je slišati besedo: “Oče, ne prosim samo za té, ampak tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali vame.” V tistem trenutku prosi Očeta za učence, prosi tudi za nas!
Da, Jezus je v tistem trenutku prosil za nas, in še vedno to dela. V tej molitvi namreč pravi: »Oče, prosim za te, a tudi za vse druge, ki bodo prišli«. To ni nepomembna podrobnost, do katere smo morda premalo pozorni. Lahko si predstavljamo Jezusa pred Očetom v nebesih, ko prosi za nas. In kaj vidi Oče? Rane, ceno, ki jo je Jezus plačal za nas.
Zato je prav, da se vprašamo: »Za kaj Jezus prosi Očeta v tej molitvi?« Morda pravi: »Prosim, da bo njihovo življenje dobro, da bodo imeli denarja, da bodo vsi srečni, da jim ne bo nič manjkalo? …« Ne, Jezus prosi, da bodo vsi eno, “kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi”. V tistem trenutku prosi za našo edinost. Za edinost svojega ljudstva, za edinost svoje Cerkve.
Mislim, da vsi vemo, da je duh sveta, duh tistega, ki razdvaja, duh razdvajanja, nevoščljivosti, vojn, zavisti, in ta je prisoten tudi v družinah, tudi v redovnih družinah, tudi v vsej Cerkvi: to je velika skušnjava. Zato je velika Jezusova molitev ta, da bi bili podobni Očetu: se pravi, »kakor si ti, Oče v meni in jaz v tebi, da bi živeli v edinosti, ki jo sam ima z Očetom.
Zato bi kdo utegnil vprašati: »Se pravi, da če hočemo biti zvesti tej Jezusovi molitvi, ne smemo govoriti drug proti drugemu?« Ali: »Torej ne smemo temu dati nalepko kot …, ta je takšen, ta je …?« In »tisti tam, ki »so ga ožigosali kot revolucionarja…?« Res je tako: tega ne smemo! Ker moramo biti eno, ena sama stvar, kakor sta Jezus in Oče eno. In prav to je izziv za nas kristjane: ne dajmo mesta ločitvam med nami, ne dovolimo, da duh ločitve, oče laži vstopi v nas. Vedno moramo iskati edinost. Vsekakor je vsakdo »tak, kakršen je«, a se mora prizadevati, da živi edinost: »Ti je Jezus odpustil? Odpusti vsem po vrsti.«.
Jezus prosi, da bi v tem uspeli. Saj Cerkev zelo, zelo potrebuje to molitev za edinost. Ne samo Jezusovo; tudi mi se moramo pridružiti tej molitvi. Res je tudi, da je od vseh začetkov Cerkev izražala to potrebo. Če beremo Apostolska dela, na samem začetku vidimo da se že začnejo spori, tudi prevare. Eden hoče prevarati drugega. Gotovo pomnite Ananija in Safira… Že v prvih letih srečamo razhajanja, osebne interese, sebičnosti. Graditi edinost je bilo in je prava pravcata »borba«.
Vsekakor se moramo zavedati, da sami ne zmoremo doseči edinosti: ta je namreč milost. Zato Jezus moli, molil je takrat, moli za Cerkev, molil je zame, da bom tudi jaz šel po tej poti.
Edinost je tako pomembna, da se v odlomku, ki smo ga prebrali, ta beseda v šestih vrsticah štirikrat ponovi. Ta edinost »se ne zgradi z lepilom«. Ni namreč »Cerkve, ki bi bila napravljena z lepilom: Cerkev postane ena po Svetem Duhu. Zatorej moramo »dati prostor Duhu, da nas preobrazi, kakor je Oče v Sinu ena sama stvarnost.
Da bi to dosegli, nam sam Jezus da nasvet: »Ostanite v meni.« Tudi to je milost. V svoji molitvi Jezus prosi: »Oče, hočem, naj bodo tudi ti, ki si mi jih dal, z menoj tam, kjer sem jaz«, da bodo »gledali moje veličastvo«.
Rad bi vam dal tale nasvet: znova preberi vrstice 20-26 iz 17 poglavja Janezovega evangelija in si misli: »Jezus moli, moli zame, molil je in še moli zame. S svojimi ranami moli pred Očetom.« In to dela zato, »da bomo vsi mi eno, kakor sta On in Oče, za edinost«. To »nas mora voditi k temu, da ne obsojamo«, da ne počnemo, »kar je proti edinosti«, in da sledimo Jezusovemu nasvetu »ostati v njem v tem življenju, da bi mogli ostati z njim v večnosti«.
Vse to najdemo v Jezusovem govoru med zadnjo večerjo. Pri maši »podoživljamo« tisto večerjo in Jezus nam ponavlja tiste besede. Zato med evharistijo »napravimo prostor, da bodo Jezusove besede vstopile v naše srce, da bomo vsi zmogli biti priče edinosti v Cerkvi, da bomo nekega dne mogli uživati Jezusovo veselje nad tem, v upanju, da bomo zrli njegovo slavo.
OZNANILA
Godovi ta teden: jutri Kancijan in drugi oglejski mučenci, v torek Obiskanje Device Marije in sklep šmarnic, v sredo goduje Justin, mučenec, v četrtek Marcelin in Peter, mučenca, petek je prvi v mesecu, godujejo Karel Lwanga in drugi ugandski mučenci, sobota prav tako prva v juniju, v nedeljo je praznik Binkošti.
Jutri bo urna maša – za blagoslov polja ob 17,30 na Gabrški Gori, v torek pa na Volči v istem času.
Večerne svete maše bodo v ponedeljek in torek zvečer ob 19h, v sredo in petek zvečer ob 20h, v četrtek bo sv. maša zjutraj ob 8.15, v soboto zjutraj ob 8h.
Na prvi petek bom dopoldne obiskoval bolnike in ostarele. Povabite k takim, ki jih že dolgo ni bilo v cerkev ali so se jim nabrala leta. V petek bo zahvalna sveta maša prvoobhajancev in njihovih staršev; po maši bo izpostavljeno Najsvetejše za osebno in skupno molitev. Vmes bo tudi priložnost za sv. spoved.
Celonočno češčenje v farni cerkvi bo v soboto od 20h dalje do nedeljske jutranje maše. Na klopi pred tabernakljem se vpišite za nočno dežurstvo.
Ta teden bodo šolarji pri veroučnih urah v učilnici dobili spričevala.
Prihodnjo nedeljo bo redno mesečno darovanje za potrebe župnije.
Obletna sveta maša in spominska slovesnost za pobite domobrance v Kočevskem Rogu bo v soboto, 4. junija, ob 11. uri. Somaševanje bo vodil msgr. dr. Andrej Saje, novomeški škof in metropolit.
Danes teden, na praznik Binkošti, na Gori – Malenskem vrhu zaobljubljene svete maše s strani Župnije Trata – Gorenja vas tokrat ne bo.
Slovenska škofovska konference je sklenila, da je dar za maše darovane po 1. septembru 23,00 EUR.
Po namenu + Ane Kržišnik so darovali za cerkev na Volči 100 EUR dobri ljudje, domači 150 EUR, sorodniki in pogrebci 400 EUR. Vsem Bog povrni!
V soboto 4. junija, bosta ob 20h dva koncerta: v cerkvi na Malenskem vrhu Capella Carniola KODEKS LIBRE VERMELL, v Kulturnem domu v Železnikih bodo »Francetovi orgličarji« predstavili zgoščenko »Tu smo mi doma«.
SVETE MAŠE
PO 30. 5. 17,30 GABRŠKA GORA: Urna maša – za blagoslov polja
19,00: + Jožef Oblak, obl.
TO 31. 5. 17,30 VOLČA: Urna maša – za blagoslov polja
19,00: ++ Matija in Slavka Stanonik
SR 1. 6. 20,00: + Ana Kržišnik, 7. dan
+ Ivana Oblak, obl.
ČE 2. 6. 8,15: Po namenu
PE 3. 6. 20,00: + Stanka Bogataj (p. n. Vodnikovih)
SO 4. 6. 8,00: + Anica Cernatič, Ledine 4
NE 5. 6. 7,00: Za župljane
10,00: Na čast Sv. Duhu za prenovitev župnije
Škofijski romarsko-sinodalni dan
Nadškof msgr. Stanislav Zore vabi na škofijski romarsko-sinodalni dan, ki bo potekal 4. junija, od 9.00 do predvidoma 13.00 v prostorih Frančiškanskega samostana na Brezjah. Na škofijskem sinodalnem dnevu bo najprej predstavljen osnutek povzetka sinodalnih prispevkov, sledilo bo delo po skupinah, v katerih bomo pripravljeni osnutek povzetka ob skupnem razločevanju dopolnili. Srečanje bomo sklenili s sveto mašo v baziliki Marije Pomagaj in prihodnost sinodalne poti naše nadškofije izročili v Marijino varstvo. Vabljeni župniki, redovniki, redovnice, laiki, še posebno župnijski sodelavci, člani ŽPS, ŽK ter drugih župnijskih skupin, člani gibanj, skupnosti, organizacij, tako tisti, ki ste že doslej sodelovali pri nastajanju sinodalnih prispevkov kot tudi vsi ostali, ki bi radi dodali svoj delež k sinodi v naši krajevni Cerkvi.
Zaradi lažje organizacije dogodka, vas prosimo, da nam število udeležencev iz vaše župnije do 31. maja sporočite na: urad.za.laike.lj@rkc.si.
Lep dan in vse dobro želim, Mojca Bertoncel
Spominska in spravna slovesnost v Kočevskem Rogu
V soboto, 4. junija 2022, bo ob 11.00 pri kapeli Božjega usmiljenja ob morišču pod Krenom v Kočevskem Rogu potekala spominska in spravna slovesnost, ki jo bo vodil novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. dr. Andrej Saje.
V molitvi se bomo spomnili vseh žrtev nasilja in pobojev v drugi svetovni vojni in po njej. Hkrati bomo Bogu izročili svojo prošnjo za milost sprave v slovenskem narodu. Po maši bo sledil krajši kulturni program, ki ga pripravlja Nova slovenska zaveza. Duhovnike in vernike iz vse Slovenije vabimo k udeležbi na eni od osrednjih slovesnosti spomina na žrtve druge svetovne vojne in bratomorne revolucije.
Peter Kokotec, generalni vikar Škofije Novo mesto
ZA GLASBENE SLADOKUSCE:
POMLADNI KONCERTI
CRNGROB 2022
CAPPELLA
CARNIOLA
♦
PROGRAM:
KODEKS LIBRE VERMELL
(SAMOSTAN MONTSERRAT, ŠPANIJA, 14. ST.)
♦
SOBOTA, 4. JUNIJA 2022, OB 20. URI,
GORA, MALENSKI VRH,
CERKEV MARIJINEGA VNEBOVZETJA
NEDELJA, 5. JUNIJA 2022, OB 20. URI,
CRNGROB,
CERKEV MARIJINEGA OZNANJENJA
♦
Organizacija koncertov: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Škofja Loka, Škofja Loka. Izbor programa: Janez Jocif. Pri organizaciji posameznih koncertov sodelujejo Kulturno zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka, Kulturno društvo dr. Janez Evangelist
Krek Selca, Muzejsko društvo Žiri, Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar Poljane.
Projekt Crngrob naokrog koordinira Razvojna agencija Sora.
Za prijazno sodelovanje se zahvaljujemo tudi
župnijam Stara Loka, Poljane, Žiri in Selca.
VSTOP PROST, VLJUDNO VABLJENI!
Sobota, 4. junija 2022, ob 20. uri,
Gora, Malenski vrh, Cerkev Marijinega vnebovzetja
Program:
KODEKS LIBRE VERMELL
(Montserrat, Španija, 1399)
O Virgo splendens
Stella splendens
Laudemus virgine
Splendens ceptigera
Los set gotxs
Cuncti simus
Polorum regina
Mariam matrem
Inperayritz
Ad mortem festinamus
CAPPELLA CARNIOLA:
Marta Močnik Pirc / sopran
Una Košir / kljunaste flavte
Barbara Kanc / koreografije
Janez Jocif / strunska lajna, dude, piščali, portativ
Tilen Udovič / fidel
Franci Krevh / tolkakla
Na koncertu so se nam
kot pevci in plesalci pridružili
tudi nekateri člani Akademskega pevskega zbora
Tone Tomšič iz Ljubljane.
LIBRE VERMELL, ali rdeča knjiga, je danes eden najbolj poznanih srednjeveških glasbenih kodeksov. Nastal je ob koncu 14. stoletja v samostanu na gori Montserrat v Kataloniji. V njem so med drugimi liturgičnimi besedili ohranjeni tudi zapisi desetih skladb, ki so se menihom zdele primerne za izvedbo v cerkvi. Deset zapisanih pesmi obsega repertoar od gregorjanskega korala, ljudskih enoglasnih pesmi, kanonov, do večglasja v stilu evropske ars nove. Poleg latinščine najdemo besedila v provansalščini in prve znane zapise v katalonščini. Zanimivo je, da se na kult t.i. Črne Marije v Kataloniji in drugod po srednjeveški Evropi navezuje tudi močno plesno izročilo. To dejstvo nas poveže časom, ko so bili glasba, poezija in ples dojemani kot enotno izrazno sredstvo saj njihovo ločevanje zasledimo šele v času renesanse in baroka. Zanimivo je, da se je ples kot del liturgičnega obredja v Španiji ohranil prav do današnjih dni. Obenem pa prepoznamo jasne stične točke tudi s tradicijo slovenskih t.i. Marijinih vrtcev oziroma vrtenic, ki jih koreologi smatrajo za naše edino avtohtono plesno izročilo in so se ponekod na Dolenjskem ohranili do druge svetovne vojne.