1. BERILO
Sveti Duh odloča po apostolih
Berilo iz apostolskih del (Apd 15,1-2.22-29)
Tiste dni so prišli neki ljudje iz Judeje in učili brate: »Če se ne daste obrezati po Mojzesovem običaju, se ne morete odrešiti.« Pavel in Bárnaba sta se jim odločno postavila po robu in dosti razpravljala z njimi o tem; sklenili so, naj Pavel in Barnaba in še nekateri drugi odpotujejo k apostolom in starešinam v Jeruzalem, da bi razjasnili to sporno vprašanje. Tedaj so apostoli in starešine z vso Cerkvijo sklenili, da izberejo iz svojih vrst dva moža in ju s Pavlom in Bárnabom pošljejo v Antiohíjo; to je bil Juda s priimkom Bársaba, in Sila, moža, ki sta bila vodilna med brati. Po njiju so poslali tole pismo: »Mi, apostoli in starešine, vaši bratje, pozdravljamo brate iz poganstva v Antiohíji, Siriji in Kilíkiji! Slišali smo, da so vas nekateri izmed naših, čeprav jih za to nismo pooblastili, s svojimi besedami zbegali in zasejali nemir v vaše duše. Zato smo soglasno sklenili, da izberemo in pošljemo k vam dva moža skupaj z našima dragima Bárnabom in Pavlom, ki sta svoje življenje zastavila za ime našega Gospoda Jezusa Kristusa. Poslali smo torej Juda in Sila, ki naj vam to tudi ustno sporočita: Sveti Duh je sklenil in mi z njim, da vam ne nalagamo nobenega drugega bremena razen tehle nujnih določil: vzdržite se tega, kar je bilo žrtvovano malikom, krvi in mesa zadavljenih živali in nečistovanja. Če se boste tega varovali, boste prav ravnali. Pozdravljeni!«
PSALM 67
O Bog, izkaži nam milost in nas blagoslôvi,
razjásni svoje obličje nad nami!
Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji,
vsi narodi tvoje odrešenje.
Odpev: »O Bog, slavijo naj te vsa ljudstva.«
O Bog, slavijo naj te ljudstva,
veselijo in radujejo naj se narodi,
ker sodiš ljudstva pravično
in vodiš narode na zemlji.
Odpev: »O Bog, slavijo naj te vsa ljudstva.«
O Bog, slavijo naj te ljudstva,
slavijo naj te vsa ljudstva.
Bog nas blagoslavlja,
naj ga častijo vsi konci zemlje.
Odpev: »O Bog, slavijo naj te vsa ljudstva.«
2. BERILO
Sijaj nebeškega Jeruzalema
Berilo iz knjige Razodetja (Raz 21,10-14.22-23)
Angel me je v duhu odnesel na veliko in visoko goro ter mi pokazal sveto mesto Jeruzalem, ki je prihajalo z neba od Boga in je imelo Božje veličastvo. Njegov sijaj je bil podoben najdražjemu kamnu, kamnu, kakor je kristalni jaspis. Mesto je imelo veliko in visoko obzidje, v njem je bilo dvanajst vrat, na vratih je bilo dvanajst angelov in na njem so bila napisana imena, ki so imena dvanajstih rodov Izraelovih sinov. Troje vrat je gledalo proti vzhodu, troje vrat proti severu, troje vrat proti jugu in troje vrat proti zahodu. Obzidje mesta je slonelo na dvanajstih temeljnih kamnih, na njih pa je bilo dvanajst imen dvanajstih Jagnjetovih apostolov. Svetišča nisem videl v njem, kajti njegovo svetišče je Gospod Bog, vsemogočni, in Jagnje. Mesto ne potrebuje ne sonca ne lune, da bi mu svetila, kajti razsvetljuje ga Božje veličastvo in njegov svetilnik je Jagnje.
EVANGELIJ
Aleluja
Aleluja. Če me kdo ljubi, se bo dŕžal moje besede, govorí Gospod, moj Oče ga bo ljubil in prišla bova k njemu. Aleluja.
Sveti Duh nas uči evangelij
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 14,23-29)
Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem. Kdor me ne ljubi, se ne drži mojih besed; in beseda, ki jo slišite, ni moja, ampak od Očeta, ki me je poslal. To sem vam povedal, dokler sem še med vami. Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal. Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaší. Slišali ste, da sem vam rekel: ›Odhajam in pridem k vam.‹ Če bi me ljubili, bi se razveselili, da grem k Očetu, saj je Oče večji od mene. In zdaj sem vam povedal, preden se zgodí, da boste verovali, ko se zgodí.
Duhovne misli Raniera Cantalamesse ob 6. velikonočni nedelji: Svoj mir vam dajem
Evangelist Janez, iz katerega so vzeti odlomki, ki jih beremo na nedelje po veliki noči, ima poseben, tako imenovani spiralni, vijačni način predstavljanja Jezusove misli. Ko enkrat določeno temo najavi, je ne izčrpa, da bi potem prešel na drugo, ampak se k njej večkrat vrača in ji vsakokrat doda nov element, s katerim jo poglobi. Predstavljajmo si človeka, ki se vzpenja po polžasto zavitih stopnicah proti vrhu zvonika. Zdi se, kakor da se vrti okoli samega sebe, dejansko pa je po vsakem prehojenem krogu nekoliko višje in vidi vedno dlje.
Snov, ki jo ponavlja v današnjem evangeliju, je ljubezen: »Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem«; novost je tema o miru. Prejšnjo nedeljo smo razmišljali o prvem elementu, tokrat pa se pomudimo ob novem elementu, še toliko bolj, ker gre za novost, h kateri vsi težimo: spregovorili bomo o miru.
»Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet.«
O kakšnem miru govori tukaj Jezus? Ne o zunanjem miru, ki je v odsotnosti vojn in sporov med ljudmi ali različnimi narodi. Ob drugih priložnostih govori tudi o tem miru; ko na primer pravi: »Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi«. V današnjem odlomku govori o drugačnem miru, o tistem notranjem, o miru srca, o miru človeka s samim seboj in z Bogom. To lahko sklepam iz tistega, kar takoj za tem doda:
»Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši.«
To me zavezuje, da zaenkrat pozabim, čeprav zelo pereče področje miru med narodi, rasami, verami in spregovorim o notranjem miru, o katerem se odloča v srcu vsakega od nas. To je temeljni mir, brez katerega ne obstaja noben drug mir. Milijarde kapljic umazane vode ne ustvarjajo čistega morja in milijarde nemirnih src ne ustvarjajo človeštva, ki bi živelo v miru. To je tisti mir, po katerem najbolj goreče hrepeni vsak človek. Če bi ljudi vprašali, kaj želijo v najglobljih globinah svojih src, sem prepričan, da bi, če bi imeli čas za razmislek, večina od njih odgovorila: »Mir, vsaj nekaj miru!« Mir je tisto, kar želimo našim dragim, ki zapuščajo ta svet: Naj počivajo v miru.
Če pa bi k prejšnjemu vprašanju dodali še naslednje: Kaj pa razumeš pod besedo mir, kaj iščeš, ko iščeš mir, odgovor ne bi bil tako neposreden. Naše razmišljanje o današnjem evangeliju bi nam rado pri tem pomagalo. Jezus uporablja besedo shalom. S to besedo so se Judje pozdravljali in se še danes pozdravljajo med seboj; s to besedo je on sam na velikonočni večer pozdravil učence in jim naročil, naj tako pozdravljajo ljudi: »V katero koli hišo pridete, recite najprej: ‘Mir tej hiši!’ In če bo v njej sin miru, bo na njem počival vaš mir; če pa ne, se mir povrne k vam« (Lk 10,5-6). »Sin miru« je judovski način opisa »miroljubnega človeka«, ali bolje »pomirjenega človeka«.
Toda izhajati moramo iz Svetega pisma, da bi razumeli pomen miru, ki ga podarja Kristus. V Svetem pismu beseda shalom pove več kot preprosto odsotnost vojne in nereda. Pomeni blagostanje, počitek, varnost, uspeh, slava. Včasih je sinonim za odrešenje in dobro: »Kako ljubke so na gorah noge glasnika, ki oznanja mir, prinaša veselo novico, oznanja rešitev« (Iz 52,7). Nova zaveza se imenuje »zaveza miru« (Ez 37,26), evangelij je »evangelij miru« (Ef 6,15), kot da bi bila v besedi mir povzeta vsa vsebina zaveze in miru. Na začetku pisem apostoli vedno voščijo vernim »milost vam in mir«. Sveto pismo govori celo o »Božjem miru« (Flp 4,7) in o »Bogu miru« (Rim 15,32). Mir torej ne označuje le tega, kar Bog podarja, ampak tudi to, kar Bog je. V eni od hvalnic Cerkev imenuje Sveto Trojico »ocean miru«, pa ne gre le za pesniški izraz.
To nam govori, da tistega miru srca, ki si ga vsi želimo, brez Boga in zunaj njega ne moremo v vsej polnosti in za vedno doseči. Sv. Avguštin, ki je po različnih poteh iskal srečo in mir – v človeški ljubezni, v filozofiji, v slavi – je slednjič prišel do tegale sklepa: »Zase si nas ustvaril, Gospod, in nemirno je naše srce, dokler se ne spočije v tebi.« Kdo bi mogel prešteti vse tiste, ki so za njim prišli do enakega sklepa in so za njim ponavljali iste besede. Kakor se voda »ne umiri« in ne neha teči, dokler se ne izlije v morje, tako tudi mi ne, dokler se ne odpočijemo v Bogu. Dante je vse to povzel v verzu, ki ga imajo nekateri za najlepšega v vsej Božanski komediji: »V njegovi volji je naš mir«.
Tako kot vse stvari, ki prihajajo od Boga, je tudi mir, preden je dolžnost ali naša pridobitev, predvsem dar, milost. »Svoj mir vam dajem«, pravi Jezus; ne reče: »pridobite si mir«. Ker ta mir prihaja od zgoraj, ni sam po sebi odvisen od zunanjih okoliščin, ki so lahko bolj ali manj naklonjene. Veselje in žalost, zdravje in bolezen se lahko menjavajo, prihajajo in odhajajo; to pa ne velja za globok mir srca, ko se enkrat naseli v nas. Morje je lahko na površini enkrat mirno in drugič razburkano, toda v globinah je vedno mirno.
Prav v teh primerih človek izkusi drugačnost tega miru (»ne kakor ga daje svet«). Pavel ga imenuje »mir, ki presega vsak um« (Flp 4,7), za katerega ni človeške razlage. Na vse nas je verjetno naredilo vtis, ko smo videli človeka, ki ohranja v sebi mir in uravnovešenost tudi v položajih, kjer običajno naletimo le na stisko in strah.
Jezus nam daje razumeti, kaj se zoperstavlja temu miru: vznemirjenost, tesnoba, strah: »Vaše srce naj se ne vznemirja«. To je zelo lahko reči, bomo ugovarjali. Kako pogasiti tesnobo, nemir, nervozo, ki nas vse uničujejo in nam preprečujejo, da bi užili vsaj nekaj miru? Nekateri so že po značaju, za razliko od drugih, k tem stvarem bolj nagnjeni. Če obstaja nevarnost, jo neverjetno povečajo, če obstaja težava jo stokrat pomnožijo. Vse postaja razlog za stisko.
Evangelij ne obljublja čudežnega zdravila za te reči; do določene mere je vse to del naše človeške narave, ko smo izpostavljeni grozečim silam, ki nas zelo presegajo. Eno zdravilo nam pa vendarle pokaže. Poglavje, iz katerega je vzet današnji evangeljski odlomek, se začenja takole: »Vaše srce naj se ne vznemirja. Verujete v Boga, tudi vame verujte« (Jn 14,1). Zdravilo je zaupanje v Boga.
Sveto pismo Boga pogosto primerja skali: »Gospod Bog je večna skala« (Iz 26,4). »Skala mojega srca in moj delež je Bog« (Ps 73,26). Ta izvirna podoba ima namen, da bi vlivala v človeka zaupanje in pregnala iz njegovega srca strahove. »Bog nam je zatočišče in moč, pomoč v stiskah, vedno navzoča. Zato se ne bojimo, ko se zemlja spreminja in se gore majejo v osrčju morja« (Ps 46,2-3). Namen vere je, v skladu z besedo, ki jo beremo pri Izaiju, da nam da »trdnost«: »Če ne boste verovali, ne boste obstali« (Iz 7,9). Čemu naj služi vera in čemu naj služi Bog, če ne prav temu?
Po zadnji vojni je izšla knjiga z naslovom Zadnja pisma iz Stalingrada. To so bila pisma nemških vojnih ujetnikov, obkoljenih v Stalingradu in so bila odposlana tik pred zadnjim odločilnim napadom ruske vojske, v katerem so vsi umrli. V enem od teh pisem, ki so jih odkrili šele po vojni, je mladi vojak pisal svojim staršem: »Ne bojim se smrti. Moja vera mi daje to čudovito gotovost!«
Poučno bi bilo primerjati krščansko in pa budistično pojmovanje miru, imenovano nirvana. V sedanjem kontekstu medverskega dialoga in globalizacije kultur ne moremo nezainteresirano zaobiti tistega, kar misli na milijone drugih ljudi, ki danes živijo na tej naši zemlji in so včasih celo naši sosedje ali pa pripadajo sosednji cerkvi. Nirvano razlagajo kot zanikanje in konec slehernega trpljenja in stiske, kot ugasnjenje želja, še posebej hrepenenja po življenju; mir (ki izhaja iz istega korena kot umreti), pa ne pomeni ugasnjenja, ampak uresničitev vseh želja; to je zmaga, ne zanikanje. Toda ta dva ideala med seboj nista nezdružljiva in ne gre izključiti rodovitne primerjave. Nirvana označuje negativni vidik miru, mir pa označuje pozitivni vidik nirvane. Tisto, kar budisti imenujejo Nič, ni za nas kristjane nič drugega, kot izpraznjenost in pričakovanje, da bi bili napolnjeni z Vsem, ki je Bog Oče, kakor nam ga je razodel Jezus Kristus. Z različnimi izrazi in po različnih poteh morda vsi, kristjani in budisti, težimo k istemu cilju.
Zdaj vemo, kaj si medsebojno voščimo, ko si med mašo s podajo rok izmenjujemo pozdrav miru. Drug drugemu želimo blagostanje, zdravje, dobre odnose z Bogom, s samimi seboj in z bližnjimi. Skratka, da bi imeli srce polno »miru, ki presega vsak um«.
Vir: https://www.kapucini.si/poslanstvo/cantalamessa/. R. Cantalamessa; Gettate le reti; Riflessioni sui Vangeli; Anno C, Edizioni Piemme 2004, str. 135-140. Prevedel br. Štefan Kožuh OFMCap
Foto: Unsplash Obj.: M. B.
OZNANILA
Godovi ta teden: v torek goduje Marija, Pomočnica kristjanov – Marija Pomagaj; v sredo Beda Častitljivi, duhovnik, cerkveni učitelj, v četrtek je slovesni praznik Gospodovega vnebohoda, v petek goduje blaženi Alojzij Grozde, nedelja je sedma velikonočna, nedelja sredstev družbenega obveščanja, za našo župnijo praznik prvega svetega obhajila ob 10h.
Prve tri dni v tednu so prošnji dnevi, ko prosimo za blagoslov polja (Urne maše), pa tudi za odvrnitev vsakovrstnega dušnega in telesnega zla. Prošnje maše bodo ob 17,30 in sicer v ponedeljek pri Svetem Volbenku, v torek pri Sv. Križu, v sredo na Gori – Malenskem vrhu.
V četrtek, na Gospodov Vnebohod, bosta sv. maši zjutraj ob 8,15 in zvečer ob 19h.
V farni cerkvi bodo vse maše s šmarnicami zvečer ob 19. uri.
V petek od 18,30 dalje bo na razpolago spovednik za duhovno pripravo staršev in družinskih članov prvoobhajancev.
Na spletni strani župnije med oznanili najdete še pobudo staršem za devetdnevnico pred prvim svetim obhajilom, obvestilo o torkovem festivalu Ritem srca v Škofovih zavodih, slovesnem praznovanju Marije Pomagaj ob 19h na Brezjah, o Pasijonkah v petek ob 20h v Crngrobu in napovednik za mesec junij.
Bog povrni lastnikom traktorjev, ki so ob blagoslovu ključev in traktorjev darovali 270 EUR za potrebe župnije.
SVETE MAŠE
PO 23. 5. 17,30 SV. VOLBENK: Urna maša – za blagoslov polja
19,00: + Ivan Dolenec
TO 24. 5. 17,30 SV. KRIŽ: Urna maša – za blagoslov polja
19,00: V zahvalo za 60 let
SR 25. 5. 17,30 MALENSKI VRH: Urna maša – za blagoslov polja
19,00: + Pavla Demšar
ČE 26. 5. 8,15: ++ Kovačevi, Hotovlja
19,00: ++ Franc, 40. obl. in Ljudmila Podobnik ter stari starši
PE 27. 5. 19,00:++ Jakob in Frančiška Bogataj, obl.
SO 28. 5. 19,00: + Marija Debeljak, Jurčkova, 8. obl.
NE 29. 5. 7,00: Za župljane
10,00: Za prvoobhajance in njihove starše
Imate doma prvoobhajanca? Molite to devetdnevnico
“Jezus, ti si moj prijatelj”
Vsak dan devetdnevnice:
Pripravimo mizo, na katero postavimo Jezusovo podobo, kip ali križ in zraven prižgemo svečko.
Zapojemo pesem Pridi, ljubi Jezus, pridi mi v srce, težko te že čakam, veselim se že.
Se pokrižamo V imenu Očeta + in Sina + in Svetega Duha. Amen.
Nadaljevanje najdete v spodnji fotogaleriji.
Prispevek je bil najprej objavljen v majski številki revije Mavrica.
Ostala dodatna oznanila in napovednik za junij:
Radio Ognjišče vabi mlade po letih in po srcu na festival sodobne krščanske glasbe Ritem srca, ki bo 24. maja od 17.30 naprej (stojnice, “odprti mikrofon”, sladoled, …).
Glavni dogodek se začne ob 19.30, a mlade vabimo, da pridejo že prej, se izognejo gneči in malo podružijo. Slišali bomo 8 svežih, novih pesmi in kopico že znanih, da boste lahko zapeli zraven. V predprodaji so vstopnice na Eventimu po 8 €, na dan festivala pa po 10 €. Otroci do vključno 7. leta imajo prost vstop.
Slovesni praznik Marije Pomočnice kristjanov – Marija Pomagaj
Marija Pomagaj – Milostna podoba na Brezjah
V Katoliški cerkvi 24. maja obhajamo praznik Marije Pomočnice kristjanov oz. Marije Pomagaj. V Sloveniji je slovesni praznik, saj je Marija Pomočnica kristjanov glavna zavetnica države.
K nastanku praznika sta pripomogla dva zgodovinska dogodka. V času papeža Pija V. (1566–1572) so dežele okrog sredozemskega morja ogrožali Turki. Zbral je 222 ladij in 40.000 vojakov, ki so se kleče izročili Marijinemu varstvu. Vnela se je huda bitka, v kateri so osvobodili 15.000 krščanskih sužnjev. Na tej osnovi je papež Pij V. Božji materi Mariji dal naziv Pomočnica kristjanov, ki je od tedaj tudi sestavni del litanij Matere Božje.
Na praznik Marije Pomočnice kristjanov oz. Marije Pomagaj se spominjamo vrnitve papeža Pija VII. (1800–1823) iz Napoleonovega ujetništva v Rim. Cesar Napoleon je v okviru vojaških pohodov zasedel tudi Rim in 17. maja 1809 razglasil ukinitev papeške države. Hkrati je ukazal, naj papeža ujamejo in odpeljejo v Francijo, kjer je trpel lakoto in pomanjkanje. Papež Pij VII. je bil brez strežaja, spovednika, vzeli pa so mu tudi brevir, knjige in pisala.
Leta 1814 se je zgodil preobrat. Napoleon je bil premagan in odstavljen in leta 1815 poslan v izgnanstvo. Odstop je podpisal v Fontainebleauju pri Parizu, kamor je dal zapreti tudi papeža Pija VII. Papež se je 24. maja 1815 vrnil v Rim in odločil, da se ta dan praznuje praznik Marije Pomočnice kristjanov. Leta 1815 se je rodil sv. Janez Bosko (1815–1888), ustanovitelj salezijancev, ki je svoje delo z mladino izročil v Marijino varstvo.
Praznik Marije Pomočnice kristjanov slovesno praznujejo v številnih škofijah po svetu. V ljubljanski nadškofiji ga posebej praznujejo na Brezjah, ki so najbolj priljubljena in znana slovensko božja pot ter v župniji Marije Pomočnice na Rakovniku.
Po naročilu mošenjskega župnika Urbana Ažbeta so leta 1800 na Brezjah postavili novo stransko kapelico v čast Mariji Pomagaj. V njej je bila slika Leopolda Layerja, posnetek znamenite Cranachove Marije Pomočnice. Leopold Layer je leta 1814 iz zaobljube, ker je bil po Marijini priprošnji rešen iz ječe, poslikal celotno kapelico. Marijina podoba je postala vir milosti in navdiha, saj so pred njo molili številni verniki, ki so prihajali od blizu in daleč. Pozornost so vzbudila različna uslišanja. Ljubljanski škof Jakob Missia (1897–1899) je 9. oktobra 1889 blagoslovil temeljni kamen za novo Marijino cerkev, 7. oktobra 1900 pa jo je tudi posvetil.
Skupaj s priznanimi glasbeniki se bomo po treh letih ponovno združili v večeru na čast, v zahvalo in priprošnjo, Mariji Pomagaj. V torek, 24. maja, ob 19. uri.
Naslov prireditve – MARIJA PREČISTA, VSEH MILOSTI VIR, izhaja iz ene od pesmi skladatelja Franceta Ačka. Večer, na katerem bodo nastopili znani slovenski glasbeni ustvarjalci, pripravljamo na dan, ko praznuje Marija Pomagaj. Pesem in beseda se bosta združili v zahvalo Mariji Pomagaj za uslišane priprošnje, za številne molitve, ki jih pred Njo polagajo romarji.
Prireditev smo leta 2018 pripravili prvič in izredno lep odziv tako nastopajočih kot tudi poslušalcev nas je spodbudil, da glasbeni večer v čast Mariji Pomagaj postane tradicija. Veseli in počaščeni smo, da so se povabilu k sodelovanju na prireditvi odzvali priznani slovenski glasbeni ustvarjalci, različnih glasbenih zvrsti. Z izborom pesmi, ki so jih pripravili, bomo spletli venček Mariji v zahvalo.
Večer bosta povezovala Bernarda Žarn in Jure Sešek, nastopali bodo:
Modrijani, Ansambel Saša Avsenika, Marko Vozelj in Petra Stopar.
Prireditev bo na trgu pred baziliko Marije Pomagaj, v torek, 24. maja 2022, ob 19. uri.
Vljudno vabljeni.
p. Robert Bahčič
VABILO NA PASIJONKE
Muzejsko društvo Škofja Loka vabi na pesniški recital Pasijonke – pesmi o trpljenju v vojni in miru. Na dogodku bodo mladi bralci ob glasbeni spremljavi prebirali pesmi v spomin na dogodke ob koncu druge svetovne vojne, povojne poboje, čas begunstva in zdomstva. Letos bo dogodek potekal v počastitev 100-letnice književnika in dramatika, Prešernovega nagrajenca Zorka Simčiča. Vabljeni v petek, 27. maja, ob 20. uri k cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu! Več informacij je na voljo na spletni strani pasijonke.si
Buenos Aires. Pod košatim ombújem.
Spet sem ga srečal … Toda on ni od mojih,
on ne roma, on beži … In vendar mi je brat.
Molčala sva od jutra do večera.
Pod noč sem se poslovil, sem hotel biti sam.
On pa prav iz srca: »Hvala ti za molk.«
V petek, 27. maja 2022, bomo ob 20. uri ob cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu prisluhnili poeziji, s katero se bomo spomnili dogodkov ob koncu druge svetovne vojne: predvsem povojnih pobojev in stisk, ki so sledile v prisilnem begunstvu in zdomstvu. Letos bo dogodek potekal v počastitev 100-letnice književnika in dramatika, Prešernovega nagrajenca akademika Zorka Simčiča.
Vljudno vabljeni!
[pesem: Zorko Simčič, v: Listki iz popotnih zapiskov desetega brata, foto: stebri cerkvene lope in leta 1945 požgane mežnarije ob cerkvi v Crngrobu]
NAPOVEDNIK ZA JUNIJ
Romarsko- sinodalni dan – Vabilo g. nadškofa – 4. junij (sobota)
Spoštovani gospodje arhidiakoni, spoštovani gospodje dekani in župniki, dragi bratje duhovniki.
Prva faza sinodalne poti v naši nadškofiji se bliža svojemu zaključku in s tem pripravi povzetka vseh razmišljanj in predlogov, ki so se porodili na sinodalnih srečanjih v različnih skupinah.
Zato vas in vaše vernike vabim na škofijski romarsko-sinodalni dan, ki bo potekal 4. junija, od 9.00 do predvidoma 13.00, v prostorih Frančiškanskega samostana na Brezjah. Na škofijskem sinodalnem dnevu bo najprej predstavljen osnutek povzetka sinodalnih prispevkov, sledilo bo delo po skupinah, v katerih bomo pripravljeni osnutek povzetka, ob skupnem razločevanju, dopolnili. Srečanje bomo sklenili s sveto mašo (ob 12.00) pri Mariji Pomagaj in prihodnost sinodalne poti naše nadškofije izročili v Marijino varstvo.
Vabljeni župniki, redovniki, redovnice, laiki, še posebno župnijski sodelavci, člani ŽPS, ŽK ter drugih župnijskih skupin; tako tisti, ki ste že doslej sodelovali pri nastajanju sinodalnih prispevkov kot tudi vsi ostali, ki bi radi dodali svoj delež k sinodi v naši krajevni Cerkvi.
+ Stanislav Zore, nadškof
Dan družin – 11. junij (sobota).
Maša: 16.00 v Crngrobu. Kako pride posamezna župnija do Crngorba: vsaka župnija poskrbi sama. Maševanje: Franci Alič; pridiga: Marjan Lampret; ljudsko petje: Janez Šket (poskrbi za organista); sodelovanje pri bogoslužju: Janez Šket; pogostitev: Franci Alič; program za romarje: Matej Nastran in Branko Potočnik.
Odhod za romarje: ob 14.30 iz Stare Loke pri kapelici (parkirišče pri cerkvi ali pri vojašnici).
Polanski »sejm« – nedelja, 12. junij
V nedeljo, 12. junija, bomo praznovali poljanski »sejm«, 52. obletnico posvetitve župnijske cerkve.
Med nami bo g. nadškof Zore, ki bo med sv. mašo ob 10h krstil 7. otroka družini Posečnikovih iz
Malenskega vrha in 4. otroka iz družine Brdnikovih iz Dolenje Žetine.
Birmanci – Romanje v Medžugorje za birmance
Prijave do 5. 6. 2022, domačemu župniku.
Dragi mladi romar, mlada romarka!
Veseli me, da bomo skupaj šli v Medžugorje in slavili Boga v teh dneh, ki nam bodo podarjeni, v osebni odločitvi še bolj odrinili na globoko, kamor nas Bog po Marijini priprošnji v svoji ljubezni vabi.
Da bi nam romanje bilo lepše in bolj bogato, ti pošiljam par napotkov:
– odhod je v nedeljo 19.6.2022 pred župnijo Sveti Duh pri Škofji Loki ob 13h, prihod v Medžugorje je v večernih urah.
– imeli bomo 2 nočitvi in sicer 1 nočitev z zajtrkom in 1x pol penzion (prenočišče, zajtrk, pozno kosilo), ki skupaj s prevozom stane:
– če je avtobus poln, je cena 90€,
– v primeru, da pa nas bo 35 je cena 102€,
— če pa nas je 30 je cena 113€.
Akontacija je 50€ ob prijavi, ostalo se pobere na avtobusu.
– Spimo cca. 3 minute stran od cerkve v Pansionu Kika, Vukovarska 3, Medžugorje
– ne pozabi veljavno osebno izkaznico, zdravstveno kartico, zdravstveno zavarovanje za tujino,(modra kartica velja tudi za BIH)
– starši uredite za otroke stare do 14 let potrdilo za odhod v tujino (za EU ni potrebna, za BIH je) ins. na upravni enoti ali pa pri notarju
– PCT pogoji – za vstop še vedno potrebujemo
a) Hag test ali pcr test pri vstopu ne sme biti starejši od 48 ur,
b) vsaj 2x cepljen (drugo cepljenje ne sme biti mlajše od 14 dni, velja pa neomejeno)
c) prebolelost ne sme biti mlajše od 14 dni in starejše od 180 dni)
V Ljubljani je možno opraviti testiranje do 20h zvečer tudi ob sobotah:
Ostala priporočila:
– majhen radio s FM – frekvenco (ali mobitel z radiom) in slušalkami zaradi direktnega simultanega prevoda (za tiste, ki razumete angleško ali kakšen drug jezik), v slovenščini še ni direktnega prevoda
– Sveto pismo
– rožni venec
– pokrivalo, dežnik (za vsak slučaj)
– kremo za sončenje
– kopalke in brisačo (ustavili se bomo nazaj grede v Vodicah, kdor želi, se bo šel lahko kopati – seveda, če bo lepo vreme)
– pesmarice
– instrument
– primerna oblačila za romarski kraj
Predviden prihod domov 21.6.2022 zvečer
Če kdo od staršev želi biti povezan z nami lahko posluša večerni program po internetu na spletni strani: https://www.youtube.com/user/radiomedjugorje
Okvirni program romanja:
– Križevac in Podbrdo (Hrib prikazovanj)
– pričevanja
– večerni program v cerkvi Sv. Jakova
– in še in še
Če boste imeli dodatna vprašanja, me lahko pokličete na 030-308-686
Romanje v Medžugorje je vedno nekaj lepega in bogatega, zato te vabim, da že pred odhodom na romanje, zmoliš kakšno Zdravomarijo v ta namen, ali pa narediš tridnevnico za romanje, da bi skupaj s prijatelji doživel tisto, kar ima Marija pripravljeno zate.
Vse dobro, Petra Černivec
Mladina
Od 18.-20. junija 2022 bo v naši dekaniji križ svetovnega dneva mladih. V Žireh bo v soboto, 18. junija, začetek z slavilnim večerom (ob 19.00) ; nadaljujemo v nedeljo v Stari Loki (9.00) in končamo v Selcih (zvečer).
Romanje na Brezje bo v noči 24. na 25. junij (ponoči). Možno se bo priključiti mladim romarjem v Selcih. Maša bo ob 7.00 na Brezjah.
V Selcih bo srečanje katehetov v nedeljo, 18. junija.
Gasilska maša za člane domačega gasilskega društva in sosednjih povabljenih bo v nedeljo, 19. junija, ob 10h.
Krsti bodo zadnjo nedeljo v juniju, 26. 6. Pred pripravo je potrebno otroka priglasiti v župnijski pisarni z otrokovim rojstnim listom in Družinsko knjižico (dobi se ob poroki).
Priprava staršev na krst bo izjemoma v petek, 24.6. ob 19h v veroučni učilnici.