Skupna izjava za medije predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba, predsednice SD Tanje Fajon in koordinatorja Levice Luke Mesca ob začetku koalicijskih pogajanj. | (foto: Bor Slana/STA)
Čestitke, dr. Robert Golob, za volilni uspeh kljub izdatni pomoči medijev in globoke države. Vaše zadnje javne izjave zahtevajo dodatna pojasnila, ki jih kot državljan Slovenije in član civilne družbe od vas kot nove javne osebe pričakujem. V roku dveh tednov pričakujem vaš javni odgovor v nacionalno in ne samo regionalno pomembnih medijih, sicer bom upošteval, da se z vsemi trditvami strinjate.
Najprej dr. Goloba sprašujem, kje je njegova načelnost, ko trdi, da bo v vlado povabil kader iz političnih strank, ki jih volilno telo ni izvolilo v Državni zbor. Politična higiena zahteva, da člani teh strank niso v vladi. Imate koalicijo in črpajte iz svoje in njene baze!
Dr. Goloba javno sprašujem, kdo je zanj civilna družba. Je to samo politična civilna družba, zbrana okoli Inštituta 8. marec, Jaše Jenulla, Tee Jarc, Zorana Stevanovića, Ivana Galeta in podobnih ali tudi preostala civilna družba, ki materialno skrbi za dobrobit slovenske družbe?
Dr. Golob je napovedal, da bo nov sklic Državnega zbora omogočil civilni družbi, da piše zakone. Kot prvega je najavil Zakon o odpravi škodljivih posledic prejšnje vlade. Bo prek svojih poslancev tudi tako, da bodo prepričali poslance koalicije, zagotovil, da bo imela to možnost vsa civilna družba?
Dr. Goloba kot deklariranega liberalca javno sprašujem, ali bo nova vlada upoštevala želje in potrebe tudi preostale civilne družbe? Kako bosta vlada in DZ odločala v primeru nasprotujočih si predlogov zakonodaje za reševanje družbenih problemov? Kako bo civilna družba lahko vlagala predloge zakonov in kako jih bo vladajoča koalicija upoštevala? Bomo davkoplačevalci imeli možnost, da določimo, katero civilnodružbeno skupino bomo financirali in katere ne bomo?
Dr. Goloba nadalje sprašujem, ali bo, preden bo predlagal odstranitev tehničnih ovir, postavljenih v času Cerarjeve vlade, prosil obmejne občine za soglasje? V nasprotnem primeru je tako ravnanje nedemokratično. Kako bo zagotovil, da odstranitev tehničnih ovir na meji ne bo povzročila ilegalnih migracij v Slovenijo in da s tem ne bo uvedel kršenja Ustave RS? Želi morda uvesti neustavno ravnanje vlade na tem področju? Nekaj takega sem že doživel v politiki vlade v ZDA do nelegalnih imigracij; v ZDA sem živel zadnja leta, preden sem se vrnil v Slovenijo.
Dr. Goloba sprašujem, ali bodo lahko vse neprijavljene demonstracije in neprijavljena zbiranja državljanov ostala nekaznovana? Ali bo policija civilni družbi zaračunavala stroške varovanja takih dogodkov? Boste vi in vaša vlada omogočili kršitve tozadevne zakonodaje s strani organizatorjev neprijavljenih javnih dogodkov? Boste dovolili uporabo vodnih topov, ko bodo ovirani prevozi tujih diplomatov, prekomerno uporabo sile med demonstracijami? Boste dovolili uničevanje tuje lastnine in državnih stavb, metanje granitnih kock v policiste in druge službe za zagotavljanje miru? Lani sem v ZDA videl, do kakšnega uničevanja lastnine in človeškega življenja privede nespoštovanje zakonov države s strani vodstva nekaterih zveznih držav in mestnih uprav. Tega Sloveniji ne želim!
Dr. Goloba tudi javno sprašujem, ali razume svobodo javnih medijev tako kot jaz in še veliko državljanov Slovenije. Najprej: se strinjate, da novinarji niso družbenopolitični delavci, še manj javni ali prikriti politični aktivisti. Kritika medijev in novinarjev še ni napad nanje. Se strinjate, da je neodvisnost javnih medijev to,
da se ne zagotavlja prevlada novinarjev desne ali leve provinience niti ne prevlada objavljanja njihovih prispevkov, pač pa se zagotavlja enakopravna in vsebinsko raznovrstna obravnava iste tematike? Se strinjate, da se prispevki tistih novinarjev, ki se nespodobno izražajo, ne objavijo v nobenem mediju? Javni medij služi vsem državljanom Republike Slovenije. Ti imajo na področju informiranja pravico do nepristranskega, objektivnega in celovitega poročanja o dogodkih doma in v tujini. Do zdaj sem pri poročanju iz ZDA in Bruslja, kjer sem preživel kar nekaj let, opazil enostransko poročanje RTV Slovenija.
Se strinjate, da je nedopustno marginalizirati in neenakovredno obravnavati problematiko, povezano z levo ali desno politično opcijo in javnimi službami. Uredniki morajo to zagotoviti. Predvsem morajo javni mediji poročati, ne komentirati. Komentarji naj predstavljajo manjši del v poročilih in oddajah. Javni medij ima oddaje, ki kritično poročajo o družbenih pojavih, tudi o politiki. Oddaje so uravnotežene, tako da ima tisti, ki je v oddaji problematiziran, možnost svoja stališča pojasniti v isti oddaji z enakim številom udeležencev kot stran, ki problematizira. Voditelji sprašujejo vse strani enako natančno in dajo vsem enako časa za odgovore. V oddajah informativnega značaja mora vedno biti vabljeno enako število kompetentnih predstavnikov obeh strani. Novinarska svoboda ima tudi svojo odgovornost. Novinarji javnega medija, ki javno marginalizirajo svoje drugače misleče kolege, nimajo kaj iskati v javnem mediju. Naj počno kaj drugega.
Mislim, da se strinjate naj se javni medij ne ukvarja s produkcijo na kulturno umetniškem področju. To bolje počno zunanji profesionalni izvajalci. V času kabelskih operaterjev in spletne distribucije oddajniki niso v sklopu RTV Slovenije, ampak samostojna javna storitev. Neodvisnost varuha pravic gledalcev je zagotovljena s tem, da to ni bivši novinar ali sodelavec kateregakoli medija, ampak je nekdo zunaj sistema RTV Slovenija.
Se strinjate, da v nadzornem in programskem svetu RTVS naj ne bo predstavnikov političnih strank. Člani nadzornega in programskega sveta naj bodo voljeni in naj jih bo enako število leve in desne politične provenience. Tako sestavljen programski svet spremlja uresničevanje neodvisne in uravnotežene uredniške politike. Zaposleni v RTVS imajo v vsakem od obeh svetov po dva predstavnika. Politiki se ne morejo več vrniti v javni medij, ko zapustijo svojo politično pot.
Andrej Grebenc (vir: Radio Ognjišče)
Dr. Andrej Grebenc je doktoriral s področja inovacij. Preden se je preselil in prišel v ZDA, je veliko let deloval v Bruslju, na različnih položajih se je ukvarjal z raziskovalno politiko Evropske unije, inovacijami, tehnologijami prihodnosti, umetno inteligenco in informacijskimi tehnologijami. Še posebej se je osredotočal na projekte v okviru programa Obzorje 2020.