1. BERILO
Število kristjanov raste
Berilo iz apostolskih del (Apd 5,12-16)
Po rokah apostolov se je dogajalo veliko znamenj in čudežev med ljudmi; in vsi so se enodušno zbirali v Salomonovem stebrišču. Od drugih se jim nihče ni upal pridružiti, ljudstvo pa jih je zelo cenilo. Vse bolj je rastlo število mož in žená, ki so verovali v Gospoda. In tako so prinašali bolnike na ceste ter jih polagali na ležišča in nosila, da bi se, kadar je šel Peter mimo, vsaj njegova senca dotaknila koga izmed njih. Tudi iz krajev v okolici Jeruzalema so prihajali ljudje in prinašali bolnike in takšne, ki so jih mučili nečisti duhovi; in vsi so bili ozdravljeni.
PSALM 118
Odpev: »Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober.«
Naj vendar reče Izrael:
»Vekomaj traja njegova dobrota.«
Naj vendar reče Aronova hiša:
»Vekomaj traja njegova dobrota.«
Odpev: »Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober.«
Naj vendar rečejo tisti, ki se bojijo Gospoda:
»Vekomaj traja njegova dobrota.«
Kamen, ki so ga zidarji zavrgli,
je postal vogelni kamen.
Odpev: »Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober.«
To je Gospodovo delo,
v naših očeh je čudovito.
To je dan, ki ga je Gospod narédil,
radujmo se in se ga veselimo.
Odpev: »Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober.«
Daj, Gospod, daj vendar rešitev!
Daj, Gospod, daj vendar srečo!
Blagoslovljèn, ki prihaja v Gospodovem imenu,
blagoslavljamo vas iz Gospodove hiše.
Odpev: »Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober.«
2. BERILO
Vstali Kristus živi vekomaj
Berilo iz knjige Razodetja (Raz 1,9-11.12-13.17-19)
Jaz, Janez, vaš brat in z vami soudeležèn pri stiski, kraljestvu in stanovitnosti v Jezusu, sem bil zaradi Božje besede in zaradi Jezusovega pričevanja na otoku, ki se imenuje Pátmos. Na Gospodov dan me je prevzel Duh in za seboj sem zaslišal močan glas kakor glas trobente. Rekel mi je: »Zapiši, kar vidiš, v knjigo in pošlji sedmim Cerkvam: v Éfez, v Smírno, v Pergamon, v Tiatíro, v Sárde, v Filadélfijo in Laodikejo!« Obrnil sem se, da bi videl, čigav glas je govoril z menoj. Ko sem se obrnil, sem zagledal sedem zlatih svečnikov in sredi med svečniki nekoga, ki je bil podoben Sinu človekovemu. Oblečen je bil v haljo do tal in prevezan čez prsi z zlatim pasom. Ko sem ga zagledal, sem se zgrudil k njegovim nogam kakor mrtev. On pa je polóžil name desnico in rekel: »Ne boj se! Jaz sem Prvi in Zadnji in Živi. Bil sem mrtev, a glej, živim na veke vekov in imam ključe smrti in podzemlja. Zapiši torej, kar si videl, kar je in kar se bo zgodilo poslej!«
EVANGELIJ
Jn 20,29
Aleluja
Aleluja. Ker si me videl, Tomaž, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo! Aleluja.
Čez osem dni je prišel Jezus
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 20,19-31)
Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila vrata tam, kjer so se učenci zadrževali, iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«
Tomaža, enega izmed dvanajstérih, ki se je imenoval Dvojček, pa ni bilo med njimi, ko je prišel Jezus. Drugi učenci so mu torej pripovedovali: »Gospoda smo videli.« On pa jim je rekel: »Če ne vidim na njegovih rokah rane od žebljev in ne vtaknem prsta v rane od žebljev in ne položim roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval.«
Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Polôži svoj prst sèm in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo polôži v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovóril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!«
Jezus je vpričo svojih učencev stóril še veliko drugih znamenj, ki niso zapisana v tej knjigi; ta pa so zapisana, da bi vi verovali, da je Jezus Mesija, Božji Sin, in da bi s tem, da vérujete, imeli življenje v njegovem imenu.
Povabilo Vstalega naj premagujemo pregrade
Učenci so se iz strahu zaprli v hišo. Hiša teme in strahu, a zunaj je pomlad. In pri zaprtih vratih pride On. Med svoje, kot odprtost, shema neprenehnih odprtosti, prehodnik skozi zaprtosti in meje, večni romar. Kako rad imam vrata, ki jih odpre Bog, preboje v zidovih, luknje v mreži (F. Fiorillo). To je prerokba o svetu, ki se spreminja zaradi lakote po človečnosti. Prišel je Jezus in stopil mednje. V sredo njihovega strahu, mednje, ne nad nje, ne zgoraj, ne spredaj, marveč v sredo, ker so vsi enako pomembni. On stoji sredi občestva, v srečanju, v povezanosti: “Gospodov Duh ne prebiva v jazu, niti v ti, On prebiva med menoj in teboj” (M. Buber). Med njimi, brez kričečih znamenj, treba je samo biti: navzočnost je drugo ime za ljubezen. Ne obsoja, ne obtožuje, ne očita, ne zapušča, “stoji v sredi”, moč združevanja atomov in sveta. Mir vam bodi, naznanja, kot gotovost nad vašimi strahovi, nad vašimi občutki krivde, nad neizpolnjenimi sanjami, nad žalostjo ki jemlje barvo dnevom. Velikonočni dogodki niso preprosta “prikazovanja Vstalega”, pač pa so srečanja z vsem sijajem, ponižnostjo, močjo, ki prinaša srečanje. Osem dni zatem je Jezus še vedno tu: poslal jih je na pota in jih še najde zaprte v tistem istem prostoru. In namesto, da bi povzdignil glas ali zapretil z ultimatumom (poslednjim opozorilom), namesto da bi se povlekel nazaj zaradi nepopolnosti tistih življenj, Jezus sreča, spremlja z vso veščino spremljanja tiso porajajočo se vero njegovih. Poglej, otipaj, položi prst… Vstajenje ni zaprlo odprtin žebljev, ni izbrisalo ustnic njegovih ran. Smrt na križu ni zgolj preprosta nesreča, ki se zgodi mimogrede in gre v pozabo. Tiste rane so Božja slava, najvišji vrh, ki ga je dosegla njegova nora ljubezen, in zato ostanejo za večno odprte. Učencem je dal videti svoje rane, vso svojo človeškost. In znotraj je bila vsa njegova božanskost. Deni sem svojo roko: tu in tam se izgubim v predstavah, da bom morda nekega dne tudi sam zaslišal iste besede, tudi meni bo dano, da denem, trepetaje, morda se bom dal voditi, slep v solzah, da denem svojo roko v srce Boga. In bom začutil, da sem ljubljen. Blagor tistim, ki niso videli, in so verovali! Zadnji blagor je za nas, za tistega, ki se trudi, za tistega, ki skuša s kolebanjem, za tistega, ki ne vidi in se spotakne, za tistega, ki začne znova. Tako se konča evangelij, tako se začenja naš staž učenca: z blagrom, z vonjem veselja, s tveganjem sreče, z obljubo življenja, ki je zmožno preiti skozi vso bolečino sveta, in skozi krvaveče puščave zgodovine.
Ermes Ronchi
OZNANILA
Godovi ta teden: jutri Marko, evangelist, v torek Marija, Mati dobrega sveta, v sredo praznik sv. birme za 24 družin in njihovih sorodnikov. V četrtek goduje Peter Chanel, duhovnik, mučenec, v petek Katarina Sienska, devica, cerkvena učiteljica, sozavetnica Evrope, v soboto Pij V., papež. Nedelja je 3. velikonočna, praznik dela, god Jožefa delavca, začetek Šmarnic.
Svete maše med tednom bodo nekoliko drugače: jutri sklep devetdnevnice zvečer ob 19h, v torek bo sveta maša drugje, v sredo, na praznik birme, dopoldne ob 10,30, v četrtek in petek drugje, v soboto zvečer ob 19h.
Otroci ta teden nimajo veroučnih srečan. Vabilo k šmarnicam: Tam v daljavi, teče že tretje leto od takrat, se hihitajo spomini na majske šmarnice, ko se je okrog cerkve razlegalo navdušeno športno navijanje, v cerkvi pa otroška pesem. Veseli smo, da se to vzdušje letos spet vrača v župnijo. Pogrešali smo ga! V ponedeljek, 2. maja bomo začeli s šmarnicami tako, kot smo jih zasadili in vzljubili. Začeli bomo petnajst do sedmih v cerkvi s kratkimi pevskimi vajami, nadaljevali z mašo, po maši pa se bomo na parkirišču pomerili v različnih športnih dvobojih. V svojo družbo vabimo mlade glasbenike, ki ste del šmarnične ekipe že skozi vsa leta in nove, ki bi si to želeli postati. Kdor ima željo sodelovati s svojim inštrumentom, se lahko pridruži kadar koli. Če pa je med nami kakšen mladinec ali odrasel, ki bi bil pripravljen aktivneje pristopiti (torej voditi, samostojno igrati), je lepo vabljen, da za rokav, po e-pošti ali po telefonu pocuka Tomaža Piska ali Matejo Tušek. Še posebej toplo ste v našo družbo vabljeni letošnji prvoobhajanci in birmanci, novi kandidati za ministrante ter vsi, ki vam šmarnice v Marijini družbi lepšajo majske dni.
Čiščenje cerkve pred praznikom sv. birme bo jutri od 15h dalje. Vabljeni starši birmancev, tako mame kot očetje, pa tudi kakšen birmanec ali birmanka ne bo odveč.
Tradicionalna maša na Gori (Malenskem vrhu) ne bo na prvi maj, pač pa v nedeljo, 8. maja ob 10h. Dodajam oznanilo za glasbene sladokusce: večer prej, v soboto, 7. maja, ob 20h bo imel v cerkvi na Gori koncert z naslovom »Starožitnost vzkali v sedanjosti« Mešani pevski zbor Megaron s Škofijske gimnazije v Ljubljani pod vodstvom Damijana Močnika.
Kot župnik sem vam iskreno hvaležen za velikonočni ofer in osebno za »pirhe« – darove duhovniku ob veliki noči!
V nedeljo danes teden bo redno mesečno darovanje za cerkev.
SVETE MAŠE
PO 25. 4. 19,00: ++ Franc, Alojzija in Janez Krmelj
TO 26. 4. Drugje: Po namenu
SR 27. 4. 10,30: Za birmance in njihove družine
Za razumevanje in zdravje v družini
ČE 28. 4.: Drugje: Za blagoslov v šolskem letu
PE 29. 4.: Drugje: Po namenu
SO 30. 4. 19,00: + Jelena Prosenc, 7. dan
+ Polde Oblak
NE 1. 5. 7,00: Za župljane
10,00: ++ Tomažurjevi
KRAJEVNI KNJIŽNICI GORENJA VAS in POLJANE
ter Društvo Glasba – Drama
vas vabijo na
OTROŠKO PREDSTAVO
DO TISTE STEZICE
Pridružite se nam
v PONEDELJEK, 25. aprila 2022 ob 17.30,
v VELIKI dvorani Sokolskega doma v Gorenji vasi.
Vstop je prost.
Šmarnično branje 2022
Slovenski katehetski urad po pooblastilu Slovenske škofovske konference za leto 2022 skupaj s Celjsko Mohorjevo družbo pripravlja:
– šmarnice za otroke z naslovom Marija ima rada vse otroke avtorice Špele Pahor in
– šmarnice za odrasle z naslovom Marija ima mnogo oblek avtorja p. Branka Petauerja.
Šmarnice za otroke Marija ima rada vse otroke nam v živahnih dialogih in pismih z vseh koncev sveta predstavijo življenje otrok v misijonih. Seznanijo nas s poslanstvom misijonarjev in nas hkrati vabijo, da bi prepoznali, kako nas »Bog res kliče tudi po ljudeh in vsakdanjih dogodkih«. In vse to z namenom, da naše »življenje postane dar za Boga«. S pomočjo šmarničnih nalog bomo letošnje spodbude vsak dan znova izročali naši nebeški Materi Mariji. K pogovoru o misijonih pa bo otroke spodbujala tudi družabna igra, ki jo bodo skozi mesec sestavili z zbiranjem dnevnih kartončkov.
Šmarnice za odrasle Marija ima mnogo oblek nas vabijo na romanje v različna romarska svetišča, kjer se srečujemo z raznolikimi upodobitvami Božje Matere. Nekatere so povezane s posebnimi dogodki ali zgodovino kraja, druge z ljubeznijo in hvaležnostjo molivcev, ki so z ustvarjanjem čudovitih Marijinih podob in pesmi izrazili svojo vdanost nebeški Kraljici. Naj bodo tudi za sodobnega človeka spodbuda, da »z večjo vero, ko stopi človek k Mariji, bolj ji odpre vrata svojega srca, da lahko deluje. Še lepše povedano, Marija vstopa v srce pred Jezusom, ga pripravi in pusti, da Jezus naredi čudež.«
