1. BERILO
Ko je vstal od mrtvih, smo z Njim jedli in pili
Berilo iz apostolskih del (Apd 10,34.37-43)
Tiste dni je Peter spregovóril: »Veste, kaj se je dogajalo po vsej Judeji, začenši v Galileji, po krstu, ki ga je oznanjal Janez: Veste o Jezusu iz Nazareta, ki ga je Bog mazilil s Svetim Duhom in z močjo; hodil je iz kraja v kraj ter delal dobra dela in ozdravljal vse, ki so bili pod hudičevo oblastjo; zakaj Bog je bil z njim. Mi smo priče vsemu, kar je storil v judovski deželi in v Jerúzalemu. Razpeli so ga na križ in usmrtili. Bog pa ga je obúdil tretji dan in mu dal, da se je očitno prikazoval, a ne vsemu ljudstvu, temveč pričam, ki jih je Bog vnaprej izbral, nam, ki smo z njim jedli in pili, potem ko je vstal od mrtvih. Nam je tudi naróčil, naj oznanjamo ljudstvu in pričamo, da je on tisti, ki ga je Bog določil za sodnika živih in mrtvih. O njem pričujejo vsi preroki. Vsakomur, ki veruje vanj, so v njegovem imenu odpuščeni grehi.«
PSALM 118
Odpev: »To je dan, ki ga je Gospod narédil.«
Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober,
vekomaj traja njegova dobrota.
Naj vendar reče Izrael:
»Vekomaj traja njegova dobrota.«
Odpev: »To je dan, ki ga je Gospod narédil.«
Gospodova desnica me je dvignila,
Gospodova desnica je mogočno delovala.
Ne bom umrl, ampak žível,
pripovedoval bom o Gospodovih delih.
Odpev: »To je dan, ki ga je Gospod narédil.«
Kamen, ki so ga zidarji zavrgli,
je postal vogelni kamen.
To je Gospodovo delo,
v naših očeh je čudovito.
Odpev: »To je dan, ki ga je Gospod narédil.«
2. BERILO
Iščite, kar je zgoraj, kjer je Kristus
Berilo iz pisma apostola Pavla Kološanom (Kol 3,1-4)
Bratje in sestre, če ste vstali s Kristusom, iščite to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, ki sedi na Božji desnici. Mislite na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji. Umrli ste namreč in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu. Ko se bo prikazal Kristus, vaše življenje, tedaj se boste tudi vi prikazali z njim v slavi.
ALI
S Kristusom v novo življenje
Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Korinčanom (1 Kor 5,6-8)
Bratje in sestre, mar ne veste, da malo kvasa prekvasi vse testo? Postrgajte stari kvas, da boste novo testo, ker ste nekvašeni. Kristus, naše velikonočno jagnje, je bil namreč žrtvovan. Praznujmo, pa ne s starim kvasom hudobije in zla, ampak z nekvašenim kruhom iskrenosti in resnice.
PESEM SLEDNICA
Žrtvi velikonočni
naj hvalnice pojo kristjani.
Jagnje je rešilo ovce:
Kristus nedolžni
je z Očetom spravil grešnike.
Smrt in življenje
sta se borila v prečudnem dvobôju:
Gospod življenja je umrl,
zdaj kraljuje živ.
Povej nam, Marija,
kaj si videla na poti!
Grob Kristusa živega
in slavo sem videla vstalega,
angelske priče, prtič in povôje.
Vstal je Kristus, upanje moje,
pred vami pojde v Galilejo.
Vémo: Kristus je res vstal od mrtvih!
Ti o Kralj zmagoslavni, se nas usmili.
EVANGELIJ
Aleluja
Aleluja. Naše velikonočno jagnje, Kristus, je bilo darovano, zato obhajamo praznik v Gospodu. Aleluja.
Potrebno je bilo, da je Kristus vstal od mrtvih
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 20,1-9)
Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba. Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in óni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehítel in prvi prišel h grobu. Sklônil se je in videl povôje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povôje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, a ne ob povôjih, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. Nista še namreč razumela Pisma, da mora Gospod vstati od mrtvih.
Beseda papeža:
Potem ko smo poslušali Božjo besedo, ta evangeljski odlomek, bi rad rekel tri stvari. Najprej oznanilo. V tem je oznanilo. Gospod je vstal. To oznanilo se je v prvih časih krščanstva prenašalo od ust do ust, saj je bilo pozdrav: »Gospod je vstal«.
Žene so šle mazilit Gospodovo telo in so se znašle pred presenečenjem. Presenečenje. Božja oznanila so vedno presenečenja, saj je naš Bog, Bog presenečenj. Tako je od začetka zgodovine zveličanja, od našega očeta Abrahama. Ga preseneti: »Pojdi…, pusti, pojdi…, zapusti svojo zemljo in pojdi.« Vedno je presenečenje za presenečenjem. Bog ne zna oznaniti, ne da bi nas presenetil. Presenečenje te gani v srcu, se te dotakne ravno tja, kjer ti ne pričakuješ. Če rečem z jezikom mladih, je presenečenje nizki udarec, ki ga nisi pričakoval. On gre in te gane. Prvo oznanilo je storjeno s presenečenjem.
Druga je naglica. Žene so tekle reči: »Tam smo našle tole.« Božja presenečenja nas takoj spravijo na pot, ne da bi čakali. Tekle so torej, da bi videle. Tudi Peter in Janez tečeta. Pastirji so v božični noči tekli: »Gremo v Betlehem pogledat to, kar so nam rekli angeli.« In Samarijanka teče, da bi povedala svojim ljudem: »To je novost, saj sem našla človeka, ki mi je povedal to, kar sem storila.« Ljudje so vedeli, kaj je ona storila. In tisti ljudje tečejo, pustijo vse kar so počeli, tudi gospodinja pusti krompir v loncu – našla ga bo sicer zažganega – a pomembno je iti, teči, da bi videli tisto presenečenje, tisto oznanilo. Tudi danes se to dogaja. Po naših četrtih, po naših vaseh ljudje, ko se kaj zgodi tečejo, da bi videli. Iti torej v naglici. Andrej ni zgubljal časa, saj je v naglici šel do Petra, da bi mu rekel: »Našli smo Mesija.« Presenečenja, dobre novice se prenašajo vedno tako, torej v naglici. V evangeliju je eden, ki si želi vzeti čas, saj ne želi tvegati. Toda Gospod je dober in ga z ljubeznijo čaka. Tomaž. »Veroval bom, ko bom videl rane.« Toda Gospod ima tudi potrpežljivost s tistimi, ki ne gredo takoj, v naglici.
Oznanilo, presenečenje, odgovor v naglici in tretje, kar vam želim danes reči je vprašanje: »In jaz, kaj? Imam odprto srce za Božja presenečenja, sem sposoben iti v naglici ali vedno z isto pesmijo: »Bom jutri videl, jutri… Kaj mi pravi presenečenje? Janez in Peter sta tekla h grobu. O Janezu pravi evangelij, da je veroval. Tudi Peter, a na svoj način, z vero pomešano z očitkom vesti, da je zatajil Gospoda. Presenetljivo oznanilo, iti v naglici, ter vprašanje: »In jaz danes, na to veliko noč 2022, jaz kaj? Ti, kaj? Jaz, kaj?«
OZNANILA
Jutri je Velikonočni ponedeljek; sv. maša bo samo dopoldne ob 10h. V torek goduje Leon IX., papež, v četrtek Anzelm, škof, cerkveni učitelj, v soboto Jurij, mučenec, zavetnik Ljubljane in podružnične cerkve na Volči, nedelja je 2. velikonočna, bela nedelja, nedelja Božjega usmiljenja, za našo župnijo nedelja krstov med družinsko sveto mašo ob 10h.
Ta teden bo potekal v znamenju birmanske devetdnevnice. Svete maše bodo vse zvečer ob 19h razen jutrišnjega ponedeljka, ko bo ob 10h. V soboto, na god sv. Jurija, bo sv. maša tudi na Volči in sicer ob 18h.
V torek takoj po maši vabljeni na srečanje starši birmancev.
V sredo vabljeni na kratko srečanje po maši botri birmancev.
V četrtek ob 18h vabljeni birmanci, starši in botri na srečanje z birmovalcem Francijem Petričem. Med sveto mašo ob 19h bo na razpolago v spovednici.
Osnovnošolci imajo ta teden veroučne velikonočne počitnice, ker so nadomeščali že na Veliki četrtek in na Veliki petek.
Vsem voščim blagoslovljeno Veliko noč; naj bo velikonočno veselje prepoznavno znamenje, da nam Jezus omogoča novo življenje v nas, med nami in v javnem življenju!
SVETE MAŠE
PO 18. 4. 10,00: + Marinka Inglič, 9. obl.
TO 19. 4. 19,00:++ Alojzij in Frančiška Bohinc, obl.
SR 20. 4. 19,00: + Marjanca Kržišnik, obl.
ČE 21. 4. 19,00: + Jelka Malovrh, roj. Božnar
PE 22. 4. 19,00: ++ Alčevi, Volča
SO 23. 4. 19,00: + Jurij Alič, obl.
VOLČA 18,00: + Janez Stanonik
NE 24. 4. 7,00: Za župljane
10,00: Za domovino
Izjava Slovenske škofovske konference pred volitvami v državni zbor
Foto: Družina
V nedeljo, 24. aprila 2022, bodo potekale volitve v državni zbor, na katerih bomo izbirali predstavnike, ki bodo v našem imenu odločali o prihodnosti Slovenije in njenih prebivalcev. Kristjani smo odgovorni, da na volitvah sodelujemo in tako dejavno soodločamo o našem skupnem življenju.
Ljudje smo družbena bitja. K našim pravicam in dolžnostim sodi tudi skrb za skupno življenje. Družbeno življenje je možno samo, če vsi spoštujemo določene skupne vrednote, kot so spoštovanje dostojanstva vsake človeške osebe, enakopravnost, svoboda, solidarnost, mir, pravičnost in resnica. Različni pretresi v zadnjem času v okolju, v katerem živimo, razodevajo, da so te temeljne vrednote ogrožene. Upada zaupanje v institucije demokratične družbe, v verodostojnost informacij, v sposobnost mirnega reševanja različnih napetosti. Najpomembnejši vzvod, s katerim lahko vsaka državljanka in državljan ščitita temeljne vrednote, so demokratične volitve. K resni in odgovorni skrbi za ta svet sodi, da se jih udeležujemo. Pri tem smo poklicani k umnemu in razsodnemu ravnanju. Ne pustimo, da o nas in naši usodi odločajo drugi. Odločimo se po lastni presoji glede na naše vrednote in dosedanje izkušnje. Predstavnikov ljudstva ne moremo presojati zgolj po všečnih besedah in gestah, ampak je treba gledati predvsem na dejanja, s katerimi ljudje in institucije pokažejo širšo sliko.
Nesmiselno in škodljivo je vnaprejšnje izključevaje kogar koli iz demokratičnega odločanja posameznikov in skupin ali odrekanje legitimnosti določenemu delu državljank in državljanov pri oblikovanju naše skupne prihodnosti. Demokracija se uresničuje v soočenju in sobivanju različnih pogledov, ki mora temeljiti na strpnosti in spoštovanju drugih in drugače mislečih. Za vsako tekmo, tudi politično, so potrebni zaupanja vredni igralci in transparentna pravila. Slednja zavezujejo vse, da bodo svojo kakovost dokazovali s programi, kandidati in zlasti z dejanji. Pri tem ne smejo spregledati temeljnih vrednot, ki so skupne človeški skupnosti.
Ne predajmo se apatičnosti in miselnosti, da se ne da ničesar spremeniti. Spremembe so možne samo, če bo vsakdo k njim prispeval svoj najboljši del. Kristjani smo povabljeni, da prevzamemo odgovornost za prihodnost naše domovine in gremo na volitve.
Novo mesto, Ljubljana, 14. april 2022
Msgr. dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik SŠK