1 BERILO
Izraelci obhajajo veliko noč
Berilo iz Jozuetove knjige (Joz 5,9.10-12)
Tiste dni je Gospod rekel Józuetu: »Danes sem z vas izbrisal egiptovsko sramoto.« Zato se ta kraj imenuje Gilgál do tega dne. Izraelovi sinovi so šotorili v Gilgálu in štirinajsti dan prvega meseca zvečer obhajali pasho na jerihonski planjavi. Na dan po pashi pa so še istega dne že jedli od pridelkov dežele: nekvašeni kruh in praženo zrnje. Naslednji dan je mana prenehala, ker so že jedli od pridelkov dežele. Izraelovim sinovom mana ni bila več dana in tisto leto so se hranili s pridelki kánaanske dežele.
PSALM 34
Odpev: »Okusite in poglejte, kako je Gospod dober.«
Slavil bom Gospoda ob vsakem času,
njegova hvalnica bo vedno v mojih ustih.
Z Gospodom se ponaša moja duša,
ponižni naj to slišijo in se veselijo.
Odpev: »Okusite in poglejte, kako je Gospod dober.«
Poveličujte z menoj Gospoda,
njegovo ime vsi skupaj slavimo.
Iskál sem Gospoda in me je uslišal,
vseh mojih strahov me je rešil.
Odpev: »Okusite in poglejte, kako je Gospod dober.«
Glejte nanj in boste žareli od veselja,
vaši obrazi naj ne zardevajo.
Siromak je klical in Gospod je slišal,
iz vseh njegovih stisk ga je rešil.
Odpev: »Okusite in poglejte, kako je Gospod dober.«
2. BERILO
Kristus nas je spravil z Očetom
Berilo iz 2. pisma apostola Pavla Korinčanom (2 Kor 5,17-21)
Bratje in sestre, če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo. Vse je od Boga, ki nas je po Kristusu spravil s seboj, nam pa nalóžil službo sprave. Bog je namreč v Kristusu spravil svet s seboj, tako da ljudem ni zaračunal njihovih prestopkov, nam pa je zaupal besedo sprave. V Kristusovem imenu smo torej poslani, kakor če bi Bog opominjal po nas; v Kristusovem imenu vas prosimo, spravite se z Bogom. Iz njega, ki ni poznal greha, je za nas narédil greh, da bi mi postali Božja pravičnost v njem.
EVANGELIJ
Vrstica pred evangelijem
Vstal bom in šel k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj.
Izgubljeni sin se vrne k očetu
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 15,1-3.11-32)
Tisti čas so se Jezusu približevali vsi cestninarji in grešniki, da bi ga poslušali. Farizeji in pismouki pa so godrnjali in govorili: »Ta sprejema grešnike in jé z njimi.« Tedaj jim je povedal tole priliko: »Neki človek je imel dva sina. Mlajši med njima je rekel očetu: ›Oče, daj mi delež premoženja, ki mi pripada!‹ In razdelil jima je imetje.
Čez nekaj dni je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v daljno deželo. Tam je z razuzdanim življenjem pognal svoje premoženje. Ko je vse zapravil, je v tisti deželi nastala huda lakota in začel je trpeti pomanjkanje. Šel je in se pridružil nekemu meščanu tiste dežele, ki ga je poslal na svoje posestvo past svinje. Želel se je nasititi z rožiči, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nihče ni dal. Šel je vase in dejal: ›Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v obilju, jaz pa tukaj umiram od lakote. Vstal bom in šel k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Vzemi me za enega od svojih najemnikov.‹
In vstal je ter šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil. Sin mu je rekel: ›Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.‹ Oče pa je naróčil svojim služabnikom: ›Brž prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite! Dajte mu prstan na roko in sandale na noge! Pripeljite pitano tele in ga zakôljite ter jejmo in se veselímo! Ta moj sin je bil namreč mrtev in je ožível; bil je izgubljen in je najden.‹ In začeli so se veseliti.
Njegov starejši sin pa je bil na polju. Ko se je domov grede približal hiši, je zaslišal godbo in ples. Poklical je enega izmed služabnikov in ga vprašal: ›Kaj pa to pomeni?‹ Ta mu je rekel: ›Tvoj brat je prišel in oče je zaklal pitano tele, ker se mu je zdrav vrnil.‹ Razjézil se je in ni hôtel vstopiti. Njegov oče je prišel ven in mu prigovarjal. On pa je očetu odgovóril: ›Glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza, pa mi še nikoli nisi dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji. Ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je z vlačugami potratil tvoje premoženje, si mu zaklal pitano tele.‹ On pa je rekel: ›Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje. Vzradostiti in poveseliti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je ožível, ker je bil izgubljen in je najden.‹«
Oče ne želi najemnikov pač pa sinove
‘Pripeljite pitano tele in ga zakoljite ter jejmo in se veselimo! Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden’ . S temi besedami je oče prekinil mlajšega sina v trenutku, ko je priznal svojo krivdo: ‘Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin’ . A očetovo srce ne more prenesti teh besed. Pohiti, da bi sinu povrnil znamenja njegovega dostojanstva: belo oblačilo, prstan, sandali.
Jezus v priliki ne pripoveduje o užaljenem in jeznem očetu. Nasprotno, edino, kar si oče želi, je, da bi imel sina pred sabo živega in zdravega, razveseli se ga in pripravi gostijo. Sinova vrnitev je opisana na zelo ganljiv način: ‘Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil’ . Kako velika je očetova nežnost. Očetovo usmiljenje je prekipevajoče, brezpogojno, izrazi se še preden sin spregovori. Sin se seveda zaveda, da je naredil napako in to tudi prizna: ‘Grešil sem … Vzemi me za enega od svojih najemnikov’. A te besede se razpršijo pred očetovim odpuščanjem. Ob njegovem objemu in poljubu sin spozna, da je kljub vsemu vedno bil sin. Ta Jezusov nauk je zelo pomemben. Naše stanje Božjih otrok je sad Očetove ljubezni srca. Ni odvisno od naših kreposti ali naših dejanj in nam ga torej nihče ne more vzeti. Nihče nam ne more vzeti tega dostojanstva. Niti hudič.
Jezus nas s tem spodbuja, naj nikoli ne obupamo. Mislim na zaskrbljene mame in očete, ko vidijo svoje otroke, kako se oddaljijo in krenejo na nevarne poti; na župnike in katehiste, ki se včasih sprašujejo, če je njihov delo bilo zaman; na ljudi v zaporu, ki se jim zdi, da se je njihovo življenje končalo; na tiste, ki so narobe izbrali in jim ne uspe več gledati v prihodnost; na tiste, ki so lačni usmiljenja in odpuščanja ter mislijo, da si ju ne zaslužijo … V kakršni koli življenjski situaciji, ne smem pozabiti, da nikoli ne neham biti Božji otrok, otrok Očeta, ki me ljubi in čaka na mojo vrnitev. Tudi v najtežjih življenjskih situacijah me Bog čaka in me želi objeti.
V priliki nastopa še starejši sin, ki prav tako mora spoznati očetovo usmiljenje. Vedno je bil doma, a je tako zelo drugačen od očeta. V njegovih besedah ni nežnosti: ‘Glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza … Ko pa je prišel ta tvoj sin …’. Nikoli ne izreče besede ‘oče’ ali ‘brat’, misli samo nase. Baha se, da je vedno ostal ob očetu in mu služil, čeprav te bližine ni nikoli živel v veselju. Sedaj obtožuje očeta, da mu ni nikoli dal kozliča, da bi se poveselil. Ubogi oče! Eden sin je odšel, drugi pa mu nikoli ni bil zares blizu! Očetovo trpljenje je kakor Jezusovo trpljenje, ko se oddaljimo ali gremo daleč ali pa smo zraven, ne da bi bili zares blizu.
Tudi starejši sin potrebuje usmiljenje. Tudi tisti, ki se imajo za pravične, potrebujejo usmiljenje. Ta sin predstavlja nas, ko se sprašujemo, ali se je vredno toliko truditi, če potem ničesar ne dobimo v zameno. Jezus nas spominja, da se v Očetovi hiši ne ostane zato, da bi dobili povračilo, ampak ker imamo dostojanstvo soodgovornih otrok. Ne gre za izmenjavo z Bogom, ampak gre za to, da ostanemo na poti in hodimo za Jezusom, ki je daroval samega sebe na križu.
Oče odgovori starejšemu sinu: ‘Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje. Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba’. Očetova logika je logika usmiljenja. Mlajši sin je mislil, da si zasluži kazen za svoje grehe, starejši sin pa je pričakoval povračilo za svoje delo. Brata med seboj ne govorita, vsak živi svojo zgodbo, a oba premišljujeta v skladu z logiko, ki je Jezusu tuja: če delaš dobro, prejmeš nagrado, če delaš hudo, boš kaznovan. To logiko preobrnejo očetove besede: ‘Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta tvoj brat mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden’ . Oče je povrnil dostojanstvo izgubljenemu sinu in ga postavil nazaj k njegovemu bratu. Brez mlajšega sina, starejši sin ni več brat. Največje očetovo veselje je videti, da se njegova sinova priznavata kot brata.
Sinova se lahko odločita, ali se bosta pridružila očetovemu veselju ali pa ga zavrnila. Razmisliti morata o svojih željah in pogledu, ki ga imata na življenje. Prilika se sklene z odprtim koncem: ne vemo, kako se je odločil starejši sin. In to je spodbuda za nas: Evangelij nas uči, da vsi potrebujemo, da vstopimo v Očetovo hišo in se pridružimo njegovemu veselju, praznovanju usmiljenja in bratstva. Odprimo svoje srce, da bi bili usmiljeni kakor Oče!
Ervin Mozetič
Dobra dela usmiljenja
Res, da je današnji posti petek praznični dan, naj nas spremlja misel o ljubezni in usmiljenju, ki se močno navezuje na praznik Gospodovega oznanjenja.
Postni čas sestavljajo tudi dobra dela usmiljenja. Usmiljen človek zaupa Bogu, Božji previdnosti in Njegovi besedi. Ta beseda pravi, da se nam bo vse, kar v usmiljenju podarimo, vrnilo z zvrhano mero.
Jožef Poje
OZNANILA
Godovi ta teden: jutri Bojan (Vojan), knez, v torek Bertold, redovni ustanovitelj, v četrtek Gvido, opat, petek je prvi v mesecu, goduje Tomaž Tolentinski, misijonar, mučenec, sobota je prav tako prva, goduje Frančišek Paolski, puščavnik, redovni ustanovitelj, nedelja je peta postna (tiha nedelja).
Svete naše bodo vse zvečer ob 19h.
V petek po maši bo izpostavljeno Najsvetejše, molitev križevega pota in vmes priložnost za spoved. Bolnikov ne bom obiskoval za prvi petek, pač pa v ponedeljek, 11. 4., pred veliko nočjo. Povabite k ostarelim in bolnim, ki za veliko noč ne bodo mogli v cerkev.
V soboto po maši bo prav tako izpostavljeno Najsvetejše za skupno in osebno molitev, ki bo trajala vso noč. Prostovoljci, molivci v imenu župnije, se napišite na list na klopi ob oltarju za lažjo razporeditev.
V nedeljo se bodo med sv. mašo ob 10. uri predstavili župljanom letošnji birmanci.
Po obeh mašah bodo na razpolago oljčne vejice. Kar boste dali zanje, bomo oddali za obnovo cerkva v slovenski Istri.
V zakristiji se po maši lahko prijavite za dekanijski križev pot v Kočevskem rogu (Križev pot slovenskih mučencev). Avtobus se bo ustavil na poljanski avtobusni postaji ob 13,05.
Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar vas letos ponovno vabi na prireditev ob materinskem dnevu in dnevu staršev, ki bo danes ob 17. uri v dvorani Kulturnega doma Poljane. Večer bo potekal v znamenju hvaležnosti staršem, na njem pa bodo sodelovali učenci OŠ Poljane in Glasbene šole Škofja Loka. Lepo vabljeni!
Krajevna knjižnica Gorenja vas vabi na Četrtkov večer s knjižnico – pogovor ob knjigi
Peta olimpijada Tadeje Brankovič in sicer v četrtek, 31. marca, ob 19. uri v Veliko dvorano Sokolskega doma Gorenja vas. Vstop je prost brez predhodne prijave.
Danes in prihodnjo nedeljo si lahko med 8. in 12. uro v Kulturnem domu ogledate razstavo o generalu Maistru in 55-tih Maistrovih borcev z območja občine Gorenja vas Poljane.
SVETE MAŠE
PO 28. 3. 19,00: + Ana Šubic, Jurmanova
TO 29. 3. 19,00: + Rajko Lunar
SR 30. 3. 19,00: + Alojzija Justin, obl.
ČE 31. 3. 19,00: + Barbara Drlink, 2. obl.
PE 1. 4. 19,00: Za blagoslov pri delu
SO 2. 4. 19,00: Za zdravje in prave odločitve
NE 3. 4. 7,00: + Cilka Končan, 2. obl.
10,00: Za župljane
Kako je Bog ustvaril mamo?
Nekega lepega dne je dobri Bog v nebesih naredil prav poseben načrt. Začel je ustvarjati mamo. Že šest dni se je trudil z novim stvarjenjem, ko je mimo prišel angel in rekel:
S to tukaj pa izgubljaš čas, a?
Že, že, toda ali si prebral, čemu vse služi moja stvaritev, ki sem jo poimenoval mama? Imeti bi morala 180 gibljivih delov, katere bi bilo možno po potrebi zamenjati … in morala bi imeti šest parov rok.
Angel je zmajal z glavo in nejeverno odvrnil: Šest parov rok?
Resnična težava pa ni v rokah, ampak v treh parih oči, ki naj bi jih imela mama.
Toliko?
Bog je prikimal: En par zato, da vidi skozi vrata, ko vpraša: »Kaj delate tam notri otroci?« Čeprav pozna odgovor. Drugi par naj bi imela na glavi zadaj, da bi videla tisto, česar ji ni treba videti, kar pa mora kljub vsemu vedeti. Tretji par pa zato, da bi lahko pogledala sinu, ki se je znašel v težavah, v oči, in mu rekla: »Razumem te in rada te imam.«
Angel je zavzdihnil in zmajal z glavo: Ah Gospod, pojdi spat! Jutri bo nov dan.
Ne morem! Saj sem že skoraj končal. Naredil sem osebo, ki se sama zdravi, če je bolna in zmore pripraviti kosilo za številno družino z malo moke in olja.
Angel si je počasi z zanimanjem ogledal model matere in dejal: Zdi se mi, da je preveč nežna.
Morda res, je pa vzdržljiva! Sploh si ne moreš predstavljati, kaj vse zmore narediti ali prenesti!
Ali zna misliti?
Ne samo to. Razum vedno izkoristi zato, da najde najboljšo rešitev. Je pravi vzor modrosti.
Tedaj se je angel sklonil k modelu matere in od začudenja vzkliknil: Kaj pa je ta kaplja tukaj?!
Bog mu je razložil: To je solza.
Čemu pa služi?
Izraža veselje, žalost, razočaranje, bolečino, osamljenost in ponos.
Angel je navdušen vzkliknil: Moj Gospod, ti si pravi genij!
Toda Bog je otožno dodal: Povedal ti bom skrivnost: solze niso bile v mojem načrtu.
Foto: Unsplash
Križev pot za Ukrajino, za Rusijo in za mir
Avtor: Jože Plut
O, pridite stvari,
kaj glejte, se godi,
edini Božji Sin
strašno za nas trpi.
V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.
Ta križev pot nastaja v vojni, ki še ni končana. Ob vsaki postaji vidim slike iz vojne v Ukrajini. Vidim ukrajinsko mater, ki pošlje 12-letnega sina samega v begunstvo, in rusko mater, ki jo obvestijo, da je njen sin padel. Vidim nemočne, ki so močni, in vidim mogočne, ki so šibki. Vidim Boga, ki joče s človeštvom in znova zatrjuje: »Bog je svet tako ljubil, da mu je dal svojega Sina.« S pravoslavnim starcem vzklikam:
Gospod Jezus Kristus, Sin živega Boga, usmili se mene, grešnika!
Razbičan, zapljuvan
in kronan, zasram’van
pred sodni stol zdaj gre,
nedolžen v smrt izdan.
1. postaja: Jezusa obsodijo na smrt
Molimo te, Kristus, in te hvalimo,
ker si s svojim križem svet odrešil.
Obsojanje se nadaljuje. Obsojanje nedolžnih na smrt. Obsojanje otrok, žensk, moških. Obsojanje od daleč in od blizu. Pilat ima le nove obraze in nova imena.
Gospod Jezus Kristus, Sin živega Boga, usmili se mene, grešnika!
Usmili se nas, o Gospod.
Usmili se nas!
Glej, križ mu nalože
na ranjene rame;
objame ga voljno
in nese vseh dolge.
2. postaja: Jezus vzame križ na svoje rame
Molimo te, Kristus, in te hvalimo,
ker si s svojim križem svet odrešil.
Nekateri klonejo, drugi se ne vdajo. Nihče križa ne išče. Sprejmejo vsiljeni križ na ramo in gredo.
V uri, v kateri si, se izkažeš. Ta trenutek je tvoj.
Gospod Jezus Kristus, Sin živega Boga, usmili se mene, grešnika!
Usmili se nas, o Gospod.
Usmili se nas!
Opešal je v močeh,
podre ga križ, naš greh,
vtopljen v dolge sveta
leži potrt na tleh.
3. postaja: Jezus prvič pade pod križem
Molimo te, Kristus, in te hvalimo,
ker si s svojim križem svet odrešil.
Križ ni lahek. Ne za šibke ne za krepke po merilih tega sveta. Za nikogar ni lahek. Nekateri obležijo, drugi se umaknejo.
Duhovno močni z milostjo božjo vstanejo in gredo.
Gospod Jezus Kristus, Sin živega Boga, usmili se mene, grešnika!
Usmili se nas, o Gospod.
Usmili se nas!
O žalostni spomin,
ko Mater sreča Sin,
bridkosti meč ji gre
do srca globočin.
4. postaja: Jezus sreča svojo mater
Molimo te, Kristus, in te hvalimo,
ker si s svojim križem svet odrešil.
Sin sreča mater. In v kakšnem stanju je sin! »Vrle žene«, ki jih hvali Sveto pismo, močne matere, te prenesejo skoraj vse.
Ljubezen odkriva božjo voljo. Ljubezen prenese vse, ljubezen nikoli ne mine.
Gospod Jezus Kristus, Sin živega Boga, usmili se mene, grešnika!
Usmili se nas, o Gospod.
Usmili se nas!
Omagal Jezus je
od teže križeve;
o Simon, sprejmi križ,
Gospoda usmili se!
5. postaja: Simon iz Cirene pomaga Jezusu nositi križ
Molimo te, Kristus, in te hvalimo,
ker si s svojim križem svet odrešil.
So ljudje, ki jim ni vseeno, ko ljudje kjerkoli trpijo, ko nosijo križ. Ne gledajo niti ne ugotavljajo. Ne analizirajo niti ne teoretizirajo.
Pomagajo. Kolikor pač zmorejo. In vmes ne preklinjajo ne tistega, ki križ naloži, niti tistega, ki ga nosi.
Gospod Jezus Kristus, Sin živega Boga, usmili se mene, grešnika!
Usmili se nas, o Gospod.
Usmili se nas!
S prtom Veronika
obriše Jezusa,
zato ji da spomin
obličja svetega.
6. postaja: Veronika obriše Jezusu potni obraz
Molimo te, Kristus, in te hvalimo,
ker si s svojim križem svet odrešil.
Ni ji vseeno. Naredi, kar lahko naredi v danem položaju. In naredi tisto, kar je dobro za tistega, ki nosi križ. Kaj tisti, ki nosi križ, bolj potrebuje kot to, da mu kdo obriše obraz – tudi čez oči, da bo videl in zmogel nositi križ, da bo videl cilj in imel upanje?
Gospod Jezus Kristus, Sin živega Boga, usmili se mene, grešnika!
Usmili se nas, o Gospod.
Usmili se nas!
Slabosti ves prevzet
Zveličar pade spet:
oh, grehi ga teže,
ki jih ponavlja svet.
7. postaja: Jezus drugič pade pod križem
Molimo te, Kristus, in te hvalimo,
ker si s svojim križem svet odrešil.
Marsikdo je odločen, navdušen, pa se sesuje. Zmanjka mu volje in nemoč ga prevzame. Breme ni lahko, vsak križ je težak za tistega, ki ga nosi.
Vendar, milost okrepi odločenost! Vstane, ne obleži. Padec ni konec.
Gospod Jezus Kristus, Sin živega Boga, usmili se mene, grešnika!
Usmili se nas, o Gospod.
Usmili se nas!
Usmiljene žene,
ne jokajte za me,
le zase in svoj rod
točite zdaj solze.
8. postaja: Jezus tolaži jeruzalemske žene
Molimo te, Kristus, in te hvalimo,
ker si s svojim križem svet odrešil.
Tisti, ki nese križ iz ljubezni, vidi tudi bolečino okoli sebe, vidi sklonjene glave, solze v očeh in srce parajočo bolečino.
Ne jokajte zaradi mene, greh, ki je v vas, je problem. Zlo, ki mu dovolite delovati, to je problem. Samo jok ni dovolj …
Gospod Jezus Kristus, Sin živega Boga, usmili se mene, grešnika!
Usmili se nas, o Gospod.
Usmili se nas!
Zveličar omedli,
pod križem spet leži;
o trdo srce glej,
tvoj greh ga žalosti.
9. postaja: Jezus tretjič pade pod križem
Molimo te, Kristus, in te hvalimo,
ker si s svojim križem svet odrešil.
Spet je na tleh. Tudi najmočnejši padejo. Padejo lahko celo večkrat. Celo Božji Sin je spet padel. Srčni ljudje niso vsemogočni, tudi oni padejo.
Padejo sicer, vendar tudi vstanejo, ker jih ljubezen in odločenost ženeta proti cilju.
Gospod Jezus Kristus, Sin živega Boga, usmili se mene, grešnika!
Usmili se nas, o Gospod.
Usmili se nas!
Ko pride na goro,
obleko mu vzemo.
In za dolge sveta
še žolča mu dado.
10. postaja: Jezusa slečejo
Molimo te, Kristus, in te hvalimo,
ker si s svojim križem svet odrešil.
Razgaljen in brez vsega, morda samo s plastično vrečko nujnega. Brez doma, lačen, žejen, brez obleke, brez obeta in brez matere. Brez dostojanstva.
Izpostavljen vsem, ponižan, a hkrati dostojanstven, velik, poln ljubezni – tako človeški in tako božji.
Gospod Jezus Kristus, Sin živega Boga, usmili se mene, grešnika!
Usmili se nas, o Gospod.
Usmili se nas!
Na križ ga polože,
razpno roke, noge
in ostri mu žeblji
spet rane narede.
11. postaja: Jezusa pribijejo na križ
Molimo te, Kristus, in te hvalimo,
ker si s svojim križem svet odrešil.
Ja. Na križ. Povzdignejo ga. Visoko. Storilci so mislili, da to delajo v njegovo sramoto, dejansko pa so privzdignili večno Ljubezen.
Kdor more razumeti, naj razume.
Gospod Jezus Kristus, Sin živega Boga, usmili se mene, grešnika!
Usmili se nas, o Gospod.
Usmili se nas!
Na križu Bog visi
in sveta teče kri:
za nas umira Bog,
žalujte vse stvari.
12. postaja: Jezus umre na križu
Molimo te, Kristus, in te hvalimo,
ker si s svojim križem svet odrešil.
Na križu: v stanovanjskem bloku; na cesti; v bolnišnici; otrok, dekle, žena, vojak … V vsaki nedolžni smrti umira Bog.
V vsakem nedolžnem trpljenju iz Jezusovega Srca tečejo kaplje ljubezni.
Gospod Jezus Kristus, Sin živega Boga, usmili se mene, grešnika!
Usmili se nas, o Gospod.
Usmili se nas!
O Mati žalostna,
ki ljubiš Jezusa,
objemaš zadnjikrat
Sinu zdaj mrtvega.
13. postaja: Jezusa snamejo s križa
Molimo te, Kristus, in te hvalimo,
ker si s svojim križem svet odrešil.
Sneto upanje, sneta ljubezen. Ampak položeno v naročje Matere. Matere, ki vse ohrani v srcu in nikoli ne obupa. Ona sluti in ve, da ni bilo zaman. Kmalu bo to tudi videla. In to na lastne oči!
Gospod Jezus Kristus, Sin živega Boga, usmili se mene, grešnika!
Usmili se nas, o Gospod.
Usmili se nas!
Bridko objokovan
je Jezus v grob dejan;
o grešnik, moli ga,
tvoj greh je zdaj opran.
14. postaja: Jezusa položijo v grob
Molimo te, Kristus, in te hvalimo,
ker si s svojim križem svet odrešil.
Položen v grob. Tako je prav. Vsakdo zasluži grob. Ni pa grob konec. Dobro, resnica, ljubezen – to preprosto ne more ostati v grobu.
Kdor bo veroval (in bo krščen), bo zveličan.
Gospod Jezus Kristus, Sin živega Boga, usmili se mene, grešnika!
Usmili se nas, o Gospod.
Usmili se nas!
O Jezus, hvali naj
ves svet te vekomaj!
Po svojem križu nam
podeli sveti raj!
Za sklep
Ukrajina spet joka. Učlovečeni Sin, ki je jokal v vrtu blizu Jeruzalema, joka in poti krvavi pot. On joka skozi srce in v solzah vseh trpečih mater, mož in otrok, joka pa tudi zaradi tistih, ki nič ne ukrenejo, in tistih, ki samo opazujejo – in navkljub vsemu trdi in dokazuje: »Z večno ljubeznijo vas ljubim!«
Gospod Jezus Kristus, Sin živega Boga, usmili se mene, grešnika!
Amen!
Molitev:
Papež Frančišek je pred molitvijo Očenaša in blagoslovom z občuteno molitvijo neapeljskega nadškofa Domenica Battaglie ponovno usmeril pozornost na zverinskosti, ki se izvajajo v Ukrajini.
Dragi bratje in sestre, z bolečino zaradi vojne molimo vsi skupaj tako, da prosimo Gospoda odpuščanja in ga prosimo za mir.
Odpusti nam vojno, Gospod.
Gospod Jezus Kristus, Božji Sin, usmili se nas grešnikov.
Gospod Jezus, rojen pod bombami Kijeva, usmili se nas.
Gospod Jezus, ki si umrl v naročju svoje matere v bunkerju v Harkovu, usmili se nas.
Gospod Jezus, kot dvajsetletnik poslan na fronto, usmili se nas.
Gospod Jezus, ki še vedno vidiš oborožene roke v senci svojega križa, usmili se nas!
Odpusti nam Gospod,
odpusti nam, če se zaradi tega, da so nam premalo žeblji, s katerimi smo prebodli tvojo roko, še naprej napajamo s krvjo mrtvih, ki jih je razkosalo orožje.
Odpusti nam, če so se te roke, ki si jih ustvaril za ohranjanje, spremenile v orodje smrti.
Odpusti nam, če nadaljujemo z ubijanjem svojega brata.
Odpusti nam, če kot Kajn nadaljujemo s pobiranjem kamenja z naše njive, da bi ubili Abela.
Odpusti nam, če še naprej s svojim delom opravičujemo krutost, če s svojo bolečino opravičujemo krutost svojih dejanj.
Odpusti nam vojno, Gospod. Odpusti nam vojno, Gospod.
Gospod Jezus Kristus, Božji Sin, milo te prosimo, ustavi Kajnovo roko!
Razsvetli našo vest,
naj se ne zgodi naša volja,
ne zapusti nas v našem delovanju!
Ustavi nas Gospod, ustavi!
In ko boš ustavil Kajnovo roko, poskrbi tudi zanj. Naš brat je.
O Gospod, zavri nasilje.
Amen.