Druga nedelja po Božiču, 2. januarja 2022
»V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog.« (Jn 1,1)
1. berilo
Božja Modrost prebiva med izvoljenim ljudstvom
Berilo iz Sirahove knjige (Sir 24,1-4.8-12)
Modrost poveličuje sama sebe,
sredi svojega ljudstva se hvali.
V občestvu Najvišjega odpira svoja usta,
pred njegovimi trumami se hvali:
»Jaz sem izšla iz ust Najvišjega
in kakor megla prekrila zemljo.
Jaz sem na nebeških višavah postavila svoj šotor,
moj prestol je stal na oblačnem stebru.
Tedaj mi je zapovedal Stvarnik vsega,
moj Stvarnik mi je odkazal prostor za šotor.
Rekel je: ›V Jakobu postavi svoj šotor,
v Izraelu prevzemi svojo dediščino!‹
Pred vekom, od začetka, me je ustvaril
in na veke ne bom nehala biti.
V svetem šotoru sem pred njim opravljala službo,
potem sem se utrdila na gori Síon.
Tako mi je dal, da počivam v ljubljenem mestu,
v Jerúzalemu je moja oblast.
V poveličanem ljudstvu sem se zakoreninila,
v Gospodovem deležu, v njegovi dediščini.«
Psalm 147
Odpev: »Beseda je meso postala in se naselila med nami.«
Slávi, Jeruzalem, Gospoda,
hvali svojega Boga, o Síon!
Zakaj utŕdil je zapahe tvojih duri,
blagoslôvil je tvoje sinove v tvoji sredi.
Odpev: »Beseda je meso postala in se naselila med nami.«
Naklanja mir tvojim mejam,
nasičuje te z najboljšo pšenico.
Svoje oznanilo pošilja na zemljo,
hitro se širi njegova beseda.
Odpev: »Beseda je meso postala in se naselila med nami.«
Jakobu sporoča svoje besede,
Izraelu svoje zakone in sodbe.
Tako ni storil nobenemu narodu;
njegove postave niso spoznali.
Odpev: »Beseda je meso postala in se naselila med nami.«
2. berilo
Vnaprej nas je določil za posinovljenje po Jezusu
Berilo iz pisma apostola Pavla Efežanom (Ef 1,3-6.15-18)
Slavljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa,
ki nas je v nebesih v Kristusu blagoslôvil
z vsakršnim duhovnim blagoslovom:
pred stvarjenjem sveta nas je izvôlil v njem,
da bi bili pred njegovim obličjem sveti in brezmadežni.
V ljubezni nas je vnaprej določil,
naj bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinóvljeni otroci.
Takšen je bil blagohôtni sklep njegove volje,
v hvalo veličastva njegove milosti,
s katero nas je obdáril v ljubljenem.
Slišal sem o vaši veri v Gospoda Jezusa in ljubezni do vseh svetih.
Zato se ne neham zahvaljevati za vas
in se vas spominjati v svojih molitvah,
da bi vam Bog našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče veličastva,
dal duha modrosti in razodetja, da ga boste spoznali.
On naj razsvetlí oči vašega srca, da bi vedeli,
v kakšno upanje vas je poklical,
kako bogato je veličastvo njegove dediščine v svetih.
Aleluja
Aleluja. Slava tebi, Kristus, oznanjen si bil poganom. Slava tebi, Kristus, svet je vate veroval. Aleluja.
Evangelij
Beseda je meso postala in se naselila med nami
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 1,1-18)
V začetku je bila Beseda
in Beseda je bila pri Bogu
in Beseda je bila Bog.
Ta je bila v začetku pri Bogu.
Vse je nastalo po njej
in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo.
V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi.
In luč sveti v temí, a temá je ni sprejela.
Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez.
Prišel je zaradi pričevanja, da bi namreč pričeval o luči,
da bi po njem vsi sprejeli vero.
Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči.
Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet.
Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal,
a svet je ni spoznal.
V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli.
Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč,
da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime
in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža,
ampak iz Boga.
In Beseda je meso postala in se naselila med nami.
Videli smo njeno veličastvo,
veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin,
polna milosti in resnice.
Janez je pričeval o njej in klical:
»To je bil tisti, o katerem sem rekel:
Ta, ki bo prišel za menoj, je pred menoj,
ker je bil prej kakor jaz.«
Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo.
Postava je bila namreč dana po Mojzesu,
milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu.
Boga ni nikoli nihče videl;
edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju,
on nam je razlóžil.
Božična vrtoglavost, Božje življenje v nas
Janez, edini med evangelisti, ne začne evangelija s pripovedjo, ampak s himno, ki prodre v prostor in čas: v začetku je bila Beseda in Beseda je bila Bog. V začetku “berešit”, prva beseda Svetega pisma, izhodiščna točka, kjer ima vse svoj začetek in pomen. Začetek, ki ni zgolj kronološki, ampak temelj, osnova in usoda. Brez nje ni nastalo nič tega, kar biva. Eksplozija dobrega, in ne kaos, je priklicalo začetek vesoljstva. Ne samo človeška bitja ampak tudi zvezde in travnata bilka in kamen in živalca, ki je pravkar prilezla iz gozda, vse so oblikovale njegove roke. Čudežno smo obdani z dobrimi silami, izšli smo iz dobrega vira, ki nas še naprej hrani, ki ne bo nikoli zmanjkal, vir, iz katerega lahko vedno zajemamo. In tudi odkrivamo, da je v našem življenju vedno v igri še večje življenje, kot je naše, in da je naša skrivnost onstran nas. Postaviti Boga ‘v začetek’, pomeni postaviti ga tudi v središče in na konec. Na svet je prišla prava luč, tista, ki razsvetljuje vsakega človeka. Vsakega človeka, kar pomeni, da je zares tako: vsak moški, vsaka ženska, vsak otrok, vsak starec je razsvetljen; nihče ni izvzet, dobri in manj dobri, pravični in ranjeni, pod vsakim nebom, v cerkvi in zunaj cerkve, nobeno življenje ni brez mrvice tiste neustvarjene luči, ki je temine niso premagale, ki je ne bodo premagale nikoli. V Njem je bilo življenje… Kristus ni prišel, da bi prinesel neko novo versko teorijo ali bolj razvito misel, ampak, da bi dal življenje, in željo po še novem življenju. V tem je vrtoglavost Božiča: življenje samega Boga v nas. To je poslednja globina Učlovečenja. Beseda je postala meso. Ni samo postal človek, in to bi zadostovalo; ni samo postal Jezus iz Nazareta, sin Najlepše (Marije), in bi še bolj zadostovalo; ampak je postal meso, glina, krhkost, nebogljeno dete, lačno mleka in nežnosti, jagnje pribito na križ, kjer vpije vsa bolečina sveta. Pride med nas, a njegovi ga ne sprejmejo. Boga ne zaslužimo, ga sprejmemo. Lepa beseda, ki ima okus po vratih, ki se odprejo, govori preprosto kot moja svoboda, sladka beseda naročij, ki dajo prostor življenju in zaplešejo: sprejmemo samo to, kar prinaša veselje. Vsem, ki so ga sprejeli, je dal moč, da postanejo Božji otroci. Moč, srečno energijo, radostno zmožnost, da postanemo to, kar smo: otroci ljubezni in luči, dve najlepši imeni Boga. Kristus, energija rojstev, se rodi, da bi se jaz rodil. Rodi se nov in drugačen. Njegovo rojstvo hoče, da se rodim kot sin. Ker ni drugega smisla, ni drugačne usode za nas, kot postati kakor On.
Ermes Ronchi
2. nedelja po božiču, 2. januar 2022
PASTIRSKO PISMO ZA LJUBLJANSKO NADŠKOFIJO
OB ZAČETKU LETA GOSPODOVEGA 2022
Dragi duhovniki, redovniki in redovnice, dragi bratje in sestre.
Za seboj puščamo leto, v katerem je bilo težko načrtovati. Ko smo načrtovali pastoralno dogajanje v naših župnijah, v dekanijah in tudi v škofiji, smo vedno znova dodali vprašaj – če bodo razmere dovoljevale. Včasih smo to misel izrazili zgolj v sebi, večkrat smo jo zapisali na konec naših načrtov.
Res se je potem pokazalo, da smo nekatere stvari lahko izvedli, druge smo morali prirediti glede na ukrepe, spet druge smo morali preložiti na drug čas.
Sem pa vesel, da v tem času nismo obstali pred težavami in ovirami, da se nismo prepustili črnoglednosti, ampak smo priznali težavo, potem pa poiskali možnosti, ki so se nam kljub temu ponujale. In tega je bilo zelo veliko. Župnijska občestva so v tem času zaživela na drugačen način. Veliko so k temu pripomogli tisti, ki so pokazali svoje znanje s področja novih medijev. S pomočjo le-teh in pripravljenostjo duhovnikov ter drugih župnijskih sodelavcev je posebno oznanjevalno poslanstvo Cerkve dobilo nove razsežnosti.
V evangeliju smo slišali: »In Beseda je meso postala in med nami prebivala. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice«. Gospod vstopa v našo človeško resničnost in živi z nami. To je vsebina božiča. To doživljamo pri vsaki sveti maši. Jezus – Beseda prihaja v svojo lastnino. Tistim, ki jo sprejemate, daje moč, da postanete Božji otroci. On je naš Oče tudi v preizkušnjah.
Ta čas je bil tudi preizkus naše medsebojne solidarnosti. Kakšnih podvigov so se v tem času lotili sodelavci in prostovoljci Karitas. Tudi ti so pod vodstvom Svetega Duha odkrivali nove poti, kako priti do pomoči potrebnih, da ne bi nihče pogrešal tega, kar potrebuje za življenje.
Nekaj podobnega je bilo tudi na področju podeljevanja zakramentov. Seveda smo bili daleč od tega, česar smo bili navajeni. Z vsakim novim tednom pa smo se učili in prilagajali tudi podeljevanje zakramentov. Za nami je torej leto, v katerem smo v poslušnosti Svetemu Duhu odkrivali nove načine verskega življenja naših družin in naših župnij. Bogu hvala in tudi vsem vam hvala za to.
Vendar smo v tem letu spoznali še nekaj manj pozitivnega. Med nami se je začel proces delitve. Začelo se je z nezaupanjem, ki smo mu dovolili vstopiti v naše misli in v naše odnose. Zaprli smo se v svoj »mehurček«, v družbo enako mislečih in enako čutečih, in začeli načelno odklanjati vsa drugačna mnenja. Nekateri so zdvomili tudi nad papežem Frančiškom in Kongregacijo za nauk vere. Začeli smo izključevati drug drugega – bolj na ravni srca kot drugače.
Kaj bomo storili v letu, ki ga začenjamo? Bomo poglabljali jarke med nami, bomo dvigali nasipe, bomo večali razdalje?
Odgovor na ta vprašanja je lahko tudi vztrajanje na sinodalni poti, ki smo jo na povabilo papeža Frančiška po vseh škofijah sveta začeli obhajati meseca oktobra in bo v tem okviru potekala do velikega šmarna letos. Na ravni škofije poteka usposabljanje ljudi, ki bodo izvajali sinodalna srečanja po posameznih župnijskih občestvih, skupnostih, skupinah … Sadovi teh srečanj bodo potem povzeti v skupno poročilo, ki ga bomo preko Slovenske škofovske konference poslali Generalnemu tajništvu Škofovske sinode.
Pomembnejši od tega pa je osebni odnos in osebni pristop vsakega izmed nas, vsakega duhovnika, vsakega redovnika in redovnice, vsakega očeta in mame, čisto vsakega kristjana. Papež nas je v nagovoru ob začetku sinode povabil k trem korakom: srečanje, poslušanje, razločevanje; »da si vzamemo čas za srečanje z Gospodom in s spodbujanjem srečanja med nami. Čas, v katerem je prostor za molitev, češčenje – to je molitev, ki jo mi zelo opuščamo –, dati prostor češčenju za to, kar hoče Duh reči Cerkvi.«
Prav zaradi prej omenjenih vedno večjih razdalj med nami – tudi znotraj družin in celo znotraj župnij – vas v duhu sinodalne poti, sinoda pa pomeni hoditi skupaj, vabim, da začnemo moliti drug za drugega. V berilu apostol Pavel daje zgled, ko pravi: »Zato se ne neham zahvaljevati za vas in se vas spominjati v svojih molitvah«, da bi prejeli Duha modrosti in razodetja. Jutri še ne bomo zgladili vseh razlik, a če bomo začeli moliti drug za drugega z vso preprostostjo srca, ki Bogu ne bo pripovedovalo, kaj naj stori s tem ali onim človekom, ampak bo tega človeka preprosto položilo pred Boga, bomo v Njem, ki je Oče nas vseh, tudi mi začeli postajati bratje in sestre med seboj. Prosim vas torej, da vsak vsak dan zmoli en očenaš prav s tem namenom, da bi po tej molitvi k skupnemu Očetu začeli postajati bratje in sestre med seboj.
Če nam bo to uspelo, potem se za druge korake sinodalne poti ne bojim.
Dragi bratje in sestre, naj vam ob začetku tega leta zaželim veliko Božjega blagoslova. Bog naj blagoslavlja vaše zavihane rokave, ko boste s pogumnim prizadevanjem storili vse, da bo med nami čim več miru in dobrega. Bog naj blagoslavlja vaša odprta srca, ki bodo pozorna na druge ljudi in njihova življenja. Bog naj blagoslovi vaša ušesa, da bodo poslušala tisto govorico, ki brez besed prihaja iz oči in obrazov. Bog naj vas blagoslovi, da boste tudi vi neprestano blagoslavljali vse okoli sebe.
Delajte, sprejemajte, poslušajte in blagoslavljajte skupaj z našo Materjo Marijo, ki je Mati Cerkve in naša mati.
msgr. Stanislav Zore OFM, ljubljanski nadškof metropolit
OZNANILA
Godovi ta teden: jutri Presveto Jezusovo ime, v sredo je tretji sveti večer, v četrtek slovesni praznik Gospodovega razglašenja ali Sveti trije kralji: Gašper, Melhior (Miha), Boltežar; petek je prvi v mesecu januarju, goduje Rajmund Penjafortski, duhovnik; pravoslavni verniki na ta dan praznujejo Božič. Sobota je prav tako prva, nedelja je praznik Jezusovega krsta.
Svete maše med tednom bodo zvečer ob 17h razen torka, ko bo drugje.
Na praznik Svetih Treh Kraljev v četrtek bo sveta maši tudi zjutraj ob 8h.
Vabljeni k prvemu celonočnemu češčenju SRT v novem letu. Na list se napišite vsi, ki želite v nočnih urah zastopati celotno župnijo.
V nedeljo ste otroci povabljeni, da vaše adventne darove za otroke v misijonih prinesete Jezusu k jaslim. Ta teden so veroučna srečanja pri nedeljski sveti maši.
Prihodnjo nedeljo, 9. 1., se bo ob 16h ob jaslicah v poljanski farni cerkvi odprla glasbena skrinjica božičnih napevov in melodij. Praznični čas vam bomo polepšali pevci otroškega in odraslega cerkvenega pevskega zbora v družbi mladih glasbenikov, Poljanskih orgličarjev in pevskih družin domače fare. Prisrčno vas vabimo k poslušanju, obenem pa vas obveščamo, da bo bomo ob vstopu dosledno preverjali PCT pogoj, zato imejte s seboj potrebna dokazila in osebni dokument. V primeru, da teh pogojev nimate, lahko koncertu prisluhnete po ozvočenju zunaj cerkve. V cerkvi upoštevajte medosebno razdaljo in splošno veljavna epidemična priporočila.
Božično novoletne čestitke so nam letos poslali Občinska uprava in župan Milan Čadež, Kolektiv OŠ Poljane in vrtca Agata s podpisano ravnateljico Metko Debeljak, OŠ Gorenja vas s podpisanim Izidorjem Selakom, ravnateljem, PGD Poljane, Smučarski klub Poljane, Krajevna organizacija Rdečega križa, Krajevna skupnost Poljane, Krajevna skupnost Log, Polycom z darilom, JFM – elektronika Drenov grič, Celjska Mohorjeva družba, Vrtnarstvo Stanonik, Lovska družina Poljane, Exodus TV, Škofjeloški bratje kapucini, br. Matej Štravs, čebelarji Čebelarskega društva Blegoš, Knjigarna Ognjišče v Kranju, Topos Hotavlje, Poljanski orgličarji, Kolektiv knjižnice Ivana Tavčarja, Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar, Vrh Društva Šmar ter nekaj posameznikov in nekaj družin. Vsem iskrena hvala!
SVETE MAŠE
PO 3. 1. 17,00: V zahvalo za 70 let
TO 4. 1. Drugje: + Martin Justin
SR 5. 1. 17,00: + Ana Dolenec, 7. dan
+ Jurij Alič
ČE 6. 1. 8,00: Za blagoslov in Božje varstvo v novem letu
17,00: + Jože Dolinar
PE 7. 1. 17,00: + Franc Cankar
SO 8. 1. 17,00: Za Božji blagoslov in varstvo ob življenjskem jubileju
NE 9. 1. 8,00: Za župljane
10,00: ++ Stržinarjevi
Verska statistika župnije Poljane za leto 2021
KRSTI
Vseh je bilo 26 /leto prej 20/. Krščenih je bilo 13 deklic in 13 dečkov; 15 otrok iz cerkvenega zakona, eden iz civilnega zakona, 10 iz neurejenega zakona; starši, ki že živijo skupaj in ni zunanjih ovir za sklenitev zakona, so obljubili, da bodo uredili zakon pred Bogom in Cerkvijo, da bodo potem otroci pozakonjeni. Trije so bili z dovoljenjem lastnega župnika krščen tukaj od drugod. 22 otrok je bilo krščenih v prvem letu življenja, dva v drugem letu, eden je imel šest let eden, eden devet.
POROKE
V župniji se je poročilo 7 parov /leto prej 10/. Štirje pari so se prišli poročit k nam od drugod (trije pri Sv. Volbenku, eden na Bukovem vrhu, eden v farni cerkvi v Poljanah). Zaročenci so pred poroko obiskovali tečaj priprave na zakon.
Statistika zakonskih jubilantov 2021: v župniji Poljane se je okroglih obletnic poroke veseli 93 parov. Trije pari vztrajajo 60 let in 3 pari 55 let. Pozlatila sta se 2 para (50 let). Kar 12 parov praznuje 45 let in so na poti k zlatemu jubileju. 19 parov je prebrodilo 40 let zakona, 7 parov 35 let, 6 parov pa 30 let. 10 parom so se skupna leta že posrebrila (25 let), 12 parov je poročenih dve desetletji, 7 parov pa poldrugo desetletje – 15 let. 15 parov obhaja deset let, 7 parov pa se veseli prve petletke.
POGREBI
Po mrliški knjigi je bilo v župniji 18 cerkvenih pogrebov /leto prej 16/; vsi tukaj pokopani so bili iz naše župnije. Umrlo je 7 žensk (najstarejša je imela 98 let in pol, najmlajša 79 let, povprečna starost 89 let); umrlo je 11 moških (najstarejši je imel 93 let in pol, najmlajši 62 let, povprečna starost 79 let). Povprečna starost moških in žensk 84 let /leto prej 80 let/.
Žarnih pokopov je bilo 11, sedem klasičnih.
Previdenih jih je bilo 8, kar pomeni, da jih je v času bolezni ali starosti obiskal duhovnik, jim podelil odvezo, obhajilo in zakrament sv. maziljenja, ker so domači doma ali v bolnici poklicali duhovnika; trije so obiskovali sveto mašo in prejemali zakramente, a jih je smrt prehitela. Neprevidenih (da domači kljub starosti ali bolezni niso poskrbeli za obisk duhovnika v bolnici ali na domu) je bilo žal sedem. Pokličite k bolniku ali ostarelemu pravočasno; če je poslan v bolnico, poskrbite za duhovnikov obisk tam.
Pokojnega ne gremo »solit«, ampak kropit; če je le možno naj pokojni eno noč leži v vežici ali na domu, da bližnji in znanci pridejo izreč sožalje in se zberejo k molitvi; enako velja za žaro s pokojnikovim pepelom. Sedaj, v korona krizi, je pogreb zelo blizu času, ko pokojnega pripeljejo v krsti ali pripeljejo žaro. Svojci imajo pravico do pogreba, v katerega je neposredno vključena maša in se začne pri farni cerkvi. Če pogrebne maše ne želijo, se pogreb začne pri poslovilni vežici. Da bi bila pogrebna maša pred pogrebom ali po njem, v Poljanah ni te prakse.
Pri pogrebih se razodeva srčna kultura posameznih šoferjev, pa tudi ljudi, ki gredo v sprevodu. Zaradi spoštovanja do žalujočih domačih spremljajmo pokojnega v molitvi ali v tišini. Pohvala šoferjem, ki so spoštljivi in ustavijo ali upočasnijo vožnjo. Po prometnih predpisih se strnjenega sprevoda ne sme prehiteti.
Naj se na tem mestu zahvalim pogrebni službi Hipnos za zgleden in spoštljiv odnos do pokojnikovih svojcev, pa tudi za uskladitev ure pogrebov z Župnijo.
NEDELJNIKI
Zaradi epidemije in posledično omejevanja druženja v cerkvi nismo beležili spomladanske in jesenske udeležbe pri nedeljskih mašah.
BIRMANCI
Zakrament sv. birme je prejelo 21 naših devetošolcev (8 deklet in 13 fantov). PRVOOBHAJANCI
Vseh je bilo 26 (16 deklic, 10 dečkov);
Obhajil je bilo v fari razdeljenih 12.000.
Dogajanje v župniji Poljane leta 2021
Tudi leto, ki se je izteklo je bilo zaznamovano s pandemijo korona virusa. Če se je 31.12.2020 kosa smrti ustavila pri številki 2661 mrtvih je lani bilo žrtev pandemije še enkrat več, skoraj šest tisoč.
Podrobnejši opis dogodkov v fari si lahko preberete v Vaščanu.
Od vidnih gospodarskih dejavnosti naj omenim podružnično cerkev Sv. Volbenka, kjer smo obnovili oba antipendija (sliki na platno) spodaj na obeh stranskih oltarjih, in s pomočjo dvigala na novo sanirali ter prebarvali fasado na levem zvoniku in delno na pročelju. Skoraj polovico stroškov obnove je krila občina Škofja Loka, kamor cerkev sv. Volbenka kot kulturni spomenik lokalnega značaja teritorialno tudi spada. Dokončno smo uredili okolico župnijske cerkve (odvodnjavanje, nova asfaltna prevleka, povečano parkirišče, zarisana parkirna mesta). Račun s strani asfalterja ni bil še izstavljen.
Načrti za naprej
Nabaviti moramo kvaliteten agregat za pogon potopne črpalke v slučaju izpada električnega toka v primeru poplav, servisirati orgle, na novo opremiti zakristijo, urediti električno omarico v zakristiji…
PREDVIDENI DOGODKI LETOS:
Praznik svete birme za šestnajst deklet in osem fantov bo v sredo, 27. aprila, ob 10,30. Birmoval bo kanonik Franci Petrič.
Praznik prvega svetega obhajila za 25 tretješolcev načrtujemo za zadnjo nedeljo v maju (29. maja) ob 10. uri.
»Sejm« – obletnico posvetitve cerkve bomo obhajali v nedeljo, 12. junija ob 10h.
ZAHVALA
Zahvalil bi se vsem, ki prostovoljno kaj naredite za župnijo. Marsikaj se nam zdi samo po sebi umevno in se čudimo, če ni: da je cerkev odprta, da so luči prižgane, da je vse pripravljeno za mašo, cerkev pometena in pospravljena, da so sveže rože, slovesno pritrkavanje za praznike, ogreta ali prezračena cerkev, svečano petje, poletni oratorij, pogostitev po maši… Župnija deluje na prostovoljstvu in brez številnih posameznikov, ki se trudite »za bohlonej«, župnija ne bi »funkcionirala« (delovala).
Bog povrni za vse, kar darujete za cerkev: če bi vaše prispevke razdelil po mesečnih nabirkah pride povprečno štiri evre na posameznega obiskovalca nedeljske maše (to pomeni, da nekateri pri ‘ofru’ mesečno prispevate manj, nekateri pa veliko več). Še posebej sem hvaležen javnim in tihim darovalcem, ki ob smrti domačih ali sorodnikov darujete namesto minljivega cvetja za »venec, ki ne ovene« – za farno cerkev ali za podružnice. V minulem letu ste tako darovali 2.420 EUR. Res Bog povrni! Bog lonaj tudi vsem, ki darujete za cerkev preko bančnega računa.
Hvala za vse, kar podarite meni osebno ali pri naročilu maš ali ob krstih. Vse, kar darujete ob krstih gre za duhovnikovo preživljanje. Hvala za vse, kar prinesete v naravi: za koline, meso, med… in oddate pod Bregom. Hvala za povabila na nedeljska kosila, ko je konkretna možnost za srečanje, pogovor… Na tak način širite krog mojih obiskov, da ne ostajam zaprt med štiri stene in tako ne izgubljam stika s stvarnim življenjem… Nekateri se ob nedeljah držite starega pravila, kjer je maša, tam je kaša, in povabite na nedeljsko kosilo. Nekateri bi pa samo mašo (brez kaše).
Vsekakor Bog povrni za vse!
Dogajanje v župniji Poljane v iztekajočem se letu (Vaščan 2021)
Leto 2021, ki bo počasi prešlo v predal zgodovine, je bilo zaznamovano s pandemijo korona virusa. Leto prej je število smrti zaradi tega zahrbtnega nevidnega sovražnika obstalo pri številki 995. Ko pišem te vrstice, je številka v Sloveniji presegla 5.660 umrlih. Za številkami se skrivajo osebe s svojimi življenjskimi zgodbami, njihovi svojci, prijatelji. Če smo jo v župniji Poljane razmeroma dobro odnesli s štirimi, petimi, ki jim je bolezen v visoki starosti skrajšala domet let, ni bilo povsod tako.
Novo leto smo začeli nič kaj spodbudno. Sveta maša je bila po spletu, v cerkvi je bilo lahko le do deset ljudi z obvezno medsebojno razdaljo 1,5 metra. Tudi zunaj cerkve je bil enak režim. Da ne govorim o »nagobčnikih« oziroma obveznih maskah.
Letošnji tečaj za zaročence, ki je običajno v Žireh in so se ga udeležili tudi naši kandidati za poroko, je ubral nova pota – po zoom aplikaciji.
Proti koncu januarja smo ponovno začeli z veroukom na daljavo oziroma s pošiljanjem tem po elektronski pošti.
Nedeljske svete maše so bile »prenašane« po spletu. Ker je župnija finančno odvisna od darov župljanov, ti so pa zaradi korone »poniknili«, smo v dogovoru s ključarjema pripravili nov način podpiranja župnijskih izdatkov. Maloštevilni udeleženci svete maše so pri izhodi iz cerkve vzeli položnice zase, za sosede, prijatelje ter omogočili, da so darovi začeli pritekati preko banke.
V marcu so se zdravstvene razmere slabšale. V loških cerkvah so uvedli sezname, da se vsakdo napiše na list, če se želi udeležiti svete maše ob določeni uri. Pri nas so ljudje počakali zunaj in disciplinirano vzdrževali število desetih navzočih pri prejemanju obhajila po maši. Marsikdo je sledil prenosu maše iz domače cerkve, potem pa je prišel k svetemu obhajilu v cerkev.
Velika noč je bila drugačna, kakor smo navajeni. Še vedno je bilo omejeno število obiskovalcev do deset ljudi. Na Veliki četrtek, Veliki petek in na samo Veliko noč ob 6h in ob 9h je bil prenos maše oziroma obredov preko spleta. Blagoslov velikonočnih jedil je tokrat uspel, ker smo držali razdaljo oziroma je bil zunaj na prostem. Teden po Veliki noči je veljal za popolno zaprtje in omejitev gibanja. Tudi javnih maš z udeležbo vernikov ni bilo. S ponedeljkom, 12. 4., so se z vladnim odlokom ponovno odprle cerkve za bogoslužje z verniki. Določenih je bilo 30 m2 na osebo oz. člane istega gospodinjstva pod naslednjimi pogoji: minimalni možni stik med udeleženci, redno prezračevanje, obvezno nošenje zaščitnih mask, razkuževanje rok ob vstopu in izstopu iz cerkve, medosebna razdalja med udeleženci mora biti najmanj 1,5 metra, razen med osebami iz skupnega gospodinjstva. V našo cerkev je glede na kvadraturo lahko prišlo k sveti maši 10 oseb oz. članov istega gospodinjstva. Zunaj so veljali enaki pogoji.
Ker se je bližala pomlad in so pospešili gradbena dela okoli cerkve, je zraslo upanje, da bo parkirišče dobilo novo asfaltno prevleko. Na prošnjo za pomoč pri dokončni ureditvi okolice cerkve se je odzvalo veliko ljudi. Nekateri posamezniki ali družine so prinesli v zajetni kuverti po več sto evrov ali poslali preko banke. Ponovno izrekam javno zahvalo in kličem: Bog povrni!
Na koncu aprila je bilo v skladu z vladnim odlokom ponovno dovoljeno ljudsko oz. solo petje, zborovsko pa še ne. Zanimalo nas je, kako bo s šmarnicami, ki so vsako leto privabljale otroke in celotne družine. Na srečo je bilo odločeno, da izvajanje verske oziroma duhovne vzgoje in izobraževanja ni vezano na število oseb (ni omejitve), zato smo otroke in starše (»družinski mehurček) povabili k šmarnicam zvečer ob 18,30 v farno cerkev. Program petja, šmarnično branje in prejem sv. obhajila je trajal do 19h, ko so odšli domov. Medosebna razdalja med ostalimi udeleženci je bila še vedno vezana na najmanj 1,5 metra. Verouk v učilnici, upoštevajoč ta pogoj glede na število otrok v razredih, zato ni bil možen.
V skladu z navodili slovenskih škofov, da okrepimo molitev za bolnike in konec epidemije smo v maju ponovno začeli s celonočno molitvijo pred Najsvetejšim. Posamezniki in družine so prihajali pred Jezusa kot zastopniki župnije v času od 20h do 7h (do jutranje sv. maše).
Z drugo nedeljo v maju so bili omejitveni ukrepi nekoliko spremenjeni: pri maši v cerkvi je bilo lahko navzočih 15 oseb oz. članov istega gospodinjstva, obvezno je ostalo nošenje zaščitnih mask, razkuževanje rok ob vstopu in izstopu iz cerkve, medosebna razdalja med udeleženci najmanj 1,5 metra, razen med osebami iz skupnega gospodinjstva.
V nedeljo sredi maja po godu sv. Izidorja, kmeta smo po maši običajno prosili za Božji blagoslov pri delu s traktorji in jih blagoslovili. Letos smo se znašli drugače. Lastniki traktorjev so prinesli s seboj traktorske ključe, jih položili na oltar, po maši jih je župnik blagoslovil nato so jih lastniki skupaj z nalepko prevzeli zunaj na dvorišču.
V dneh pred vnebohodom in po njem smo imeli po podružnicah tako imenovane urne maše, ko smo prosili za blagoslov polja in odvrnitev vremenskih nesreč.
V drugi polovici maja so se kovid razmere nekoliko umirile in smo začeli s srečanji veroukarjev v živo v manjših skupinah. V cerkvi se je pri maši lahko zbralo petdeset ljudi.
Zaradi odstranjevanja obstoječega mostu preko Sore je prišlo do spremembe dostopa do farne cerkve z avtomobilom. Z vzhodnega dela župnije so se udeleženci maše pripeljali preko Visokega, s severnega in zahodnega dela pa preko Žabje vasi.
Do konca maja smo imeli zbrani že dve tretjini potrebne vsote za predvideno preplastitev dvorišča oziroma parkirišča okrog cerkve.
Prvi teden v juniju smo končali z veroučnimi srečanji. Šolarji so pri veroučnih urah dobili spričevala.
V nedeljo,13. junija, ko praznujemo »polanski sejm« – obletnico posvetitve farne cerkve, je bila sveta maša še zadnjič ob 9. uri in tudi zadnjič prenašana preko spletne strani. Naslednjo nedeljo ob 10h smo skupaj z gasilci prosili Božjega blagoslova za njihovo prostovoljno, a odgovorno delo. Zvečer ob 19h je bil v cerkvi sv. Volbenka Na Logu koncert »Kitara poletju«, kjer so nastopili najobetavnejši mladi kitaristi Slovenije, ki so se tekom leta izkazali na različnih tekmovanjih. Ob koncu koncerta se je predstavil še kitarski orkester Glasbene šole Škofja Loka.
Na kresni večer, 23. junija, je bila v farni cerkvi darovana maša za domovino, ob 20h je sledilo praznovanje s kulturnim programom in kresovanjem sredi Poljan. Slavnostni govornik je bil ustavni sodnik, prof. dr. dr. Klemen Jaklič. Naslednji dan so se ob 18h po vseh župnijskih cerkvah oglasili zvonovi v čast 30. obletnice samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Na Dan državnosti, v petek, 25. junija, je bil tradicionalni pohod k poljanskim podružnicam tako peš kakor s kolesi.
Zaradi pandemije je bila prestavljena za devetošolce spomladi načrtovana birma. Zadnjo nedeljo v juniju je nadškof Stres zunaj pred cerkvijo, v prijetni senci lip, daroval sveto mašo in podelil zakrament svete birme enaindvajsetim učencem devetega razreda.
V nedeljo, 4. julija, se je pod geslom »Zaupam, zato si upam« začel letošnji oratorij. Vsa čast tridesetim animatorjem, ki so pet dni svojo mladost in navdušenje delili s stodvajsetimi udeleženci oratorija! Seveda brez skrbnih kuharic in pomočnic prostovoljk ne bi šlo…
V nedeljo, 11. 7., je v organizaciji Športnega društva Poljane potekala 21. kolesarska dirka iz Poljan na Stari vrh s štartom ob 10. uri iz centra Poljan. Ker je bila glavna cesta na relaciji Poljane – Volča – Podobeno – Krajce – Javorje – Stari vrh in obenem tudi vpadnice nanjo zaprta za ves promet od 9.50 ure dalje, smo upoštevali želje organizatorjev in prilagodili mašo.
Na Krištofovo nedeljo je duhovnik, ki je nadomeščal župnika, blagoslovil avtomobile za srečno in varno vožnjo, ljudje pa so iz hvaležnosti za srečno prevožene kilometre darovali dobrih dva tisoč evrov za avtomobile slovenskim misijonarjem.
Prvi »sejm« na podružnicah so zadnjo nedeljo v juliju pri Sv. Križu s svojo udeležbo in petjem popestrili Dragonarji Rudolfa Maistra iz Notranjske – člani moškega pevskega zbora, oblečeni v avstroogrske svečane vojaške uniforme.
Prvi teden v avgustu so se odpravili na pot poljanski kolesarji (osem parov in župnik) ter prekolesarili drugi del Slovenskih goric v okolici Ptuja.
Na Veliki šmaren je shod na Gori (Malenskem vrhu) številnim romarjem obogatil misijonar Jani Mesec, ki je podelil z nami svojo izkušnjo dela na Madagaskarju med Malgaši.
Prvo nedeljo v septembru smo ob navzočnosti družin skupaj prosili za zdravje in Božji blagoslov na začetku šolskega leta. Otroci so prinesli s seboj šolske torbe, da smo jih blagoslovili. Z dvajsetim septembrom smo pričeli z veroukom po urniku, ki ga vsako leto usklajujemo s šolo. Na praznik nadangelov Mihaela, Rafaela in Gabrijela, ko imamo v Poljanah dan celodnevnega češčenja Jezusa pod podobo kruha, smo imeli veroukarji in starši skupno veroučno uro in molitev ob 16,30 v cerkvi. Sledila je sveta maša. Prvi četrtek v oktobru je bil vpis otrok v prvi razred in prva veroučna ura za prvošolce.
Stična mladih je nagovorila enajst udeležencev iz župnije. Začelo se je tudi novo skavtsko leto.
Pri izhodu iz cerkve smo predzadnjo nedeljo v septembru dali odhajajočim v roke liste, kamor so napisali predloge za nove člane župnijskega pastoralnega sveta.
V soboto, 23.10., je po dolgem koronskem odmoru začel z vajami župnijski otroški pevski zbor. Povabili so vse stare in nove pevce, ki bi želeli s prepevanjem sodelovati pri svetih mašah.
Lansko leto za Vse svete ni bilo javnih molitev na pokopališču, letos se je zbralo lepo število ljudi, ki so se prišli poklonit spominu svojih dragih pokojnih.
V soboto, 6. novembra, smo se pri maši spomnili vseh lovskih tovarišev, živih in pokojnih, nato v lovskem domu nadaljevali s praznovanjem godu sv. Huberta, zavetnika lovcev.
Naslednji dan, na zahvalno nedeljo, smo obhajali dan zakonskih jubilantov. Triindevetdeset parov se je letos veselilo svojih okroglih obletnic. Kar šest je vztrajnikov: trije pari vztrajajo šestdeset let in trije pari petinpetdeset let. Pozlatila sta se dva para (petdeset let). Kar dvanajst parov letos praznuje petinštirideset let skupnega življenja in so na poti k zlatemu jubileju. Devetnajst parov je prebrodilo štirideset let zakona, sedem parov petintrideset let, šest parov pa trideset let. Desetim parom so se skupna leta že posrebrila (petindvajset let), dvanajst parov je poročenih dve desetletji, sedem parov pa poldrugo desetletje – petnajst let. Petnajst parov obhaja deset skupnih let, sedem parov pa se veseli prve petletke.
Iz znanih razlogov nismo imeli praznika prvega svetega obhajila zadnjo soboto v maju, zato je petindvajset otrok iz četrtega razreda doživelo svoj praznik v nedeljo, 21. novembra, ob enajstih v krogu družin.
V petek, 26. novembra, smo v Gorenjem Gradišču v župniji Šentjernej pokopali Minko Dragman, »farovško Minko«, dolgoletno gospodinjo v Poljanah. Njena osmrtnica je bila objavljena tudi na radiu Ognjišče, orisana življenjska pot pa v rubriki Odšli so, ki je bil objavljena v božični številki Družine.
Zadnjo nedeljo v novembru smo prižgali prvo svečko na adventnem vencu…
Še kratek pogled na gospodarsko področje. V podružnični cerkev Sv. Volbenka smo obnovili oba antipendija (sliki na platno) spodaj na obeh stranskih oltarjih. Jeseni smo v lepem vremenu s pomočjo dvigala na novo sanirali in prebarvali fasado na levem zvoniku in delno na pročelju. Polovico stroškov obnove je krila občina Škofja Loka, kamor cerkev sv. Volbenka kot kulturni spomenik lokalnega značaja teritorialno tudi spada.
Dokončno smo uredili okolico župnijske cerkve (odvodnjavanje, nova asfaltna prevleka, povečano parkirišče, zarisana parkirna mesta).
Naj bo vse v slavo Božjo in v korist ljudem!