1. adventna nedelja – C (leto C), nedelja Karitas, 28. novembra 2021

»Ko se bo to začelo dogajati, se vzravnajte in vzdignite glave, kajti vaša odkupitev se približuje.« (Lk 21,28)

1. berilo

Iz Davidovega rodu pride Odrešenik

Berilo iz knjige preroka Jeremija (Jer 33,14-16)

Glej, pridejo dnevi, govorí Gospod, ko izpolnim obljubo, ki sem jo dal Izraelovi in Judovi hiši. Tiste dni in tisti čas storim, da požene Davidu mladika pravičnosti; delal bo prav in pravično v deželi. Tiste dni bo Juda rešen in Jeruzalem bo prebival na varnem. Takole pa ga bodo imenovali: »Gospod, naša pravičnost.«

Psalm 25

Odpev: »K tebi, Gospod, dvigam svojo dušo.«

Svoje poti, Gospod, mi daj spoznati,

svojih steza me naúči.

Vodi me v svoji resnici in me uči,

saj si ti Bog moje rešitve; ves dan zaupam vate.

Odpev: »K tebi, Gospod, dvigam svojo dušo.«

Gospod je iskren in dober,

zato poučuje grešnike o pravi poti.

Ponižne vodi v pravici,

ponižne uči svojih potov.

Odpev: »K tebi, Gospod, dvigam svojo dušo.«

Vse Gospodove steze so dobrota in zvestoba za tiste,

ki ohranjajo njegovo zavezo in njegova pričevanja.

Gospod je zaupen s tistimi, ki se ga bojijo,

razodeva jim svojo zavezo.

Odpev: »K tebi, Gospod, dvigam svojo dušo.«

2. berilo

Utrjeni za Kristusov prihod

Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Tesaloničanom (1 Tes 3,12-4,2)

Vas pa naj Gospod obogati in napolni z ljubeznijo drug do drugega in do vseh, prav kakor jo čutimo mi do vas, da bi tako utrdil vaša srca, ki naj bodo neoporečna v svetosti pred Bogom in našim Očetom, ko pride naš Gospod Jezus z vsemi svojimi svetimi. Amen.

Sicer pa vas, bratje, prosimo in opominjamo v Gospodu Jezusu, da še bolj napredujete v tem, kar ste prejeli od nas, namreč to, kako vam je treba živeti, da boste ugajali Bogu; sicer pa tako že živíte. Saj veste, kakšna navodila smo vam dali po Gospodu Jezusu.

Aleluja

Aleluja. Pokaži nam, Gospod, svojo dobroto, daj nam svoje odrešenje! Aleluja.

Evangelij

Naše odrešenje je blizu

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 21,25-28.34-36)

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Znamenja bodo na soncu, luni in zvezdah. Na zemlji bo stiska med narodi v zmedi zaradi bučanja morja in valov. Ljudje bodo ginili od strahu in pričakovanja tega, kar bo prišlo nad ves svet, kajti nebeške sile se bodo majale. In tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblaku z močjo in veliko slavo. Ko se bo to začelo dogajati, se vzravnajte in dvignite glave, kajti vaše odrešenje se približuje.« »Varujte se, da vam sŕca ne bodo obtežena z razuzdanostjo, pijanostjo in življenjskimi skrbmi in da vas tisti dan ne ujame iznenada kakor zanka. Prišèl bo namreč nad obličje vse zemlje. Zato čujte in vsak čas molíte, da bi zmogli ubežati vsemu temu, kar se bo zgodilo, in stopiti pred Sina človekovega.«

Papež Frančišek

Dragi bratje in sestre, dober dan! Danes se začenja advent, bogoslužni čas, ki nas pripravlja na božič tako, da nas vabi naj dvignemo pogled in odpremo srce za sprejem Jezusa. V adventu ne živimo samo pričakovanje božiča, ampak smo tudi povabljeni, da prebudimo pričakovanje slavne Kristusove vrnitve – ko se bo vrnil ob koncu časov – ter se z doslednimi in pogumnimi odločitvami pripravljamo na končno srečanje z Njim. Spominjamo se božiča in pričakujemo slavno Kristusovo vrnitev in tudi naše osebno srečanje, torej dan, ko nas bo Gospod poklical.

V teh štirih tednih smo poklicani iziti iz sprijaznjenega in suženjsko vdanega načina življenja ter iziti tako, da gojimo upanje in gojimo sanje po novi prihodnosti. Evangelij današnje nedelje (prim. Lk 21,25-28.34-36) je ravno v tej smeri in nas opozarja, naj se ne pustimo potlačiti sebičnemu stilu življenja ali krčevitemu vsakodnevnemu ritmu. Še posebej ostro odmevajo Jezusove besede: »Varujte se, varujte se, da vam srca ne bodo obtežena z razuzdanostjo, pijanostjo in življenjskimi skrbmi in da vas tisti dan ne ujame nenadoma… Zato čujte in vsak čas molíte« (vv. 34.36).

Biti čuječi in moliti. Poglejte, kako preživeti ta čas od danes do božiča. Biti čuječi in moliti. Notranji spanec se porodi iz tega, ko se neprenehoma vrtimo okoli samih sebe ter smo osredotočeni na zaprtost svojega življenja z njegovimi problemi, z njegovim veseljem in njegovo bolečino, torej vedno se vrteti okoli samih sebe. To pa utrudi, to postane nadležno, to zapira pred upanjem. V tem je korenina toposti in lenobnosti, o katerima govori evangelij. Advent nas vabi k prizadevni čuječnosti tako, da pogledamo izven nas samih, razširimo razum in srce ter se odpremo za potrebe ljudi, bratov in za željo po novem svetu. To je želja tolikih ljudstev, ki jih muči lakota, krivičnost in vojna. To je želja revnih, slabotnih, zavrženih. Ta čas je priložnost, da odpremo svoje srce in si zastavimo konkretna vprašanja, kako in za koga živimo svoje življenje.

Druga drža, s katero bomo dobro preživeli čas pričakovanja Gospoda, je molitev. »Vzravnajte se in dvignite svoje glave, kajti vaša odkupitev se približuje«, opozarja Lukov evangelij. Gre za to, da se dvignimo ter molimo in s tem usmerimo svoje misli in svoje srce k Jezusu, ki prihaja. Vstane se, ko se pričakuje nekoga. Mi pričakujemo Jezusa in ga hočemo pričakati v molitvi, ki je tesno povezana s čuječnostjo. Moliti, pričakovati Jezusa, odpreti se drugim, biti budni in ne zaprti sami vase. Toda če razmišljamo o božiču v ozračju potrošništva, da gledam, kaj lahko kupim, da naredim to in to, da pripravim posvetno praznovanje, bo šel Jezus mimo in ne bomo ga našli. Mi pričakujemo Jezusa in ga hočemo pričakovati v molitvi, ki je tesno povezana z čuječnostjo.

Katero pa je obzorje našega molitvenega pričakovanja? V Svetem pismu ga predvsem nakazujejo glasovi prerokov. Danes je Jeremijev, ki govori zaradi izgnanstva težko preizkušenemu ljudstvu in ki je v nevarnosti, da izgubi svojo identiteto. Tudi mi kristjani, ki smo prav tako Božje ljudstvo, tvegamo, da »se posvetimo« in izgubimo svojo identiteto, še več, da »poganiziramo« krščanski stil življenja. Zaradi tega potrebujemo Besedo Boga, ki nam po preroku naznanja: »Glej, pridejo dnevi, ko izpolnim obljubo… Tiste dni in tisti čas storim, da požene Davidu mladika pravičnosti; delala bo prav in pravično v deželi« (Jer 33,14-15). Ta pravična mladika je Jezus, ki prihaja in ga mi pričakujemo.

Devica Marija, ki nam prinaša Jezusa, žena pričakovanja in molitve, naj nam pomaga okrepiti upanje v obljube svojega Sina Jezusa, da bomo doživeli, kako tudi med stiskami zgodovine Bog ostaja vedno zvest ter se poslužuje človeških zmot, da bi pokazal svoje usmiljenje.

Blagoslov adventnega venčka

Znamenje križa in uvod

Voditelj: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.

Vsi: Amen

Voditelj: Zbrali smo se, da blagoslovimo adventni venček in prižgemo prvo svečko. Adventni venec je okrogel. Nima ne začetka ne konca. Zelene veje pa so v tem času, ko narava počiva, izraz našega upanja, da bo življenje spet vzcvetelo. Jezus Kristus je luč sveta. Njegov prihod je povezan z obljubo življenja in odrešenja. Na to nas spominjajo štiri adventne sveče. Luč na adventnem vencu tako iz tedna v teden postaja bolj močna. Razsvetljuje našo pot k Detetu v jaslicah. Število štiri zaznamuje vse strani neba. Kristus prihaja k vsem ljudem. Prisluhnimo sedaj Božji besedi.

Berilo (Iz 2,1-5)

Berilo iz knjige preroka Izaija.

Beseda, ki jo je prejel Izaija, Amócov sin, o Judu in Jeruzalemu. Zgodilo se bo poslednje dni: Gora hiše Gospodove bo trdno stala kot najvišja med gorami, vzdigovala se bo nad griči. In vsi narodi bodo hiteli k njej, številna ljudstva bodo prišla in rekla: »Pridite, pojdimo na Gospodovo goro, k hiši Jakobovega Boga. Poučil nas bo o svojih potih in hodili bomo po njegovih stezah. Kajti s Siona bo prišla postava in Gospodova beseda iz Jeruzalema.« Razsojal bo med narodi, dokazoval številnim ljudstvom. Svoje meče bodo prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe. Narod ne bo več vzdignil meča proti narodu, ne bodo se več učili vojskovanja. Hiša Jakobova, pridite, hodímo v Gospodovi luči.

Voditelj:

Prosimo Boga, našega Očeta, naj nas spremlja s svojim blagoslovom, ko se bomo v teh dneh zbirali okoli adventnega venca.

Zahvaljujemo se ti, Bog, naš stvarnik. Uredil si dneve in leta in nas spremljaš v dobrih in hudih časih. V tem času adventa pa nas vabiš, naj bomo čuječi v pričakovanju tvojega prihoda.

Hvalimo te.

Vsi: Slavimo te.

Voditelj: Ko se je dopolnil čas, si poslal svojega sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa. Oznanjal je prihod tvojega kraljestva miru in pravičnosti. Ozdravljal je bolnike, slepim je odpiral oči in prinesel blagovest ubogim.

Hvalimo te.

Vsi: Slavimo te.

Voditelj: Vsem, ki vate zaupajo, si podaril Svetega Duha, da bi postali luč, ki sveti obupanim in potrtim.

Hvalimo te.

Vsi: Slavimo te.

Voditelj: Polni zaupanja pričakujemo prihod tvojega Sina in se pripravljamo na praznik njegovega rojstva. Zato te prosimo: Blagoslovi ta venec, ob katerem se bomo zbirali v adventnem času. Naj v naših srcih zasije luč tvojega odrešenja ter prežene temino dvomov in obupa. Utrdi med nami vez edinosti, da bomo živeli v tvoji ljubezni. Obudi v nas hrepenenje po večni sreči in naredi iz nas orodje svojega miru. Za to te prosimo po Kristusu, našem Gospodu.

Vsi: Amen

Nato eden izmed navzočih prižge prvo svečko na adventnem vencu.

Prošnje

Voditelj:

V adventu pričakujemo Kristusov prihod. V njegovi bližini bodo živeli vsi, ki so žejni pravičnosti. Zato ga polni zaupanja prosimo:

Za vse, ki v Cerkvi in družbi pripravljajo Gospodovo pot in se zavzemajo za pravično porazdelitev dobrin.