34. nedelja med letom — Jezus Kristus, Kralj vesoljstva (leto B), 21. novembra 2021
»Kdor je iz resnice, posluša moj glas.« (Jn 18,37b)
Teden Karitas (od nedelje Kristusa Kralja do prve adventne nedelje)
1. berilo
Kristusovo kraljestvo je neuničljivo
Berilo iz knjige preroka Danijela (Dan 7,13-14)
V nočnih videnjih sem gledal: Glej, skupaj z oblaki neba je prihajal nekdo kakor sin človekov; dospel je do Staroletnega in privedli so ga predenj. Njemu je bila dana oblast, čast in kraljestvo, in vsa ljudstva, narodi in jeziki so mu služili. Njegova oblast je večna oblast, ki ne preide, in njegovo kraljestvo neuničljivo.
Psalm 93
Odpev: »Gospod, ti si kralj, odel si se v veličastvo.«
Gospod, ti si kralj, odel si se v veličastvo,
nadel si opravo, z močjo si se prepasal.
Odpev: »Gospod, ti si kralj, odel si se v veličastvo.«
Utŕdil si svet, da ne omahne,
tvoj prestol je trden iz davnine, ti si od vekomaj.
Odpev: »Gospod, ti si kralj, odel si se v veličastvo.«
Tvoja pričevanja so bolj kot vse zanesljiva;
svetost krasi tvojo hišo, Gospod, vse dolge dneve.
Odpev: »Gospod, ti si kralj, odel si se v veličastvo.«
2. berilo
Napravil nas je za kraljestvo in za duhovnike
Berilo iz knjige Razodetja (Raz 1,5-8)
Jezus Kristus je zanesljiva priča, prvorojenec izmed umrlih in vladar nad kralji zemlje. Njemu, ki nas ljubi in nas je s svojo krvjo osvobódil naših grehov ter napravil iz nas kraljestvo in duhovnike za svojega Boga in Očeta, njemu slava in oblast na veke vekov. Amen.
Glej, prihaja z oblaki in videlo ga bo vsako oko, tudi tisti, ki so ga prebodli, in zaradi njega se bodo bíli na prsi vsi narodi na zemlji. Da, amen. »Jaz sem Alfa in Ómega,« govori Gospod Bog, on, ki je, ki je bil in ki pride, vsemogočni.
Aleluja
Aleluja. Blagoslovljèn, ki prihaja v Gospodovem imenu! Blagoslovljêno kraljestvo našega očeta Davida, ki prihaja. Aleluja.
Evangelij
Kristus spričuje, da je res Kralj
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 18,33-37)
Tisti čas je Pilat rekel Jezusu: »Si ti judovski kralj?« Jezus mu je odgovóril: »Praviš to sam od sebe ali so ti drugi povedali o meni?« Pilat je odvrnil: »Sem mar Jud? Tvoj narod in véliki duhovniki so te izročili meni. Kaj si storil?« Jezus je odgovóril: »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.« Pilat mu je rekel: »Torej si ti vendarle kralj?« Jezus je odgovóril: »Ti praviš, da sem kralj. Jaz sem zato rojen in sem prišel na svet zato, da pričujem za resnico. Kdor je iz resnice, posluša moj glas.«
Božje kraljestvo kot inspiracija (navdih, zgled) zemeljskim oblastem
Na koncu cerkvenega leta obhajamo praznik Kristusa kralja vesoljstva. Papež Pij XI. je z encikliko »Quas primas« leta 1925 ustanovil praznik Kristusa kralja. To je bil čas, ko so grozili vdori totalitarnih režimov, fašizma in komunizma. Nasproti nevarnostim, ki so grozile s krivicami in vojnami, je papež ponudil razmišljanje o Kristusu kralju, katerega kraljestvo ni od tega sveta.
Ali je smiselno v 21. stoletju, v pluralistični družbi, ki nas poziva k demokraciji govoriti o Kristusu kot kralju? Kaj in kdo lahko pomaga današnjemu človeku in človeštvu, ko smo priče vse večjemu razslojevanju na bogate in revne, na zaposlene in brezposelne ter mu vedno znova grozijo vojne in terorizem? Odgovor na ta vprašanja nam dajejo besedila iz Svetega pisma. Knjiga Razodetja (prim. Raz 1, 5-8) je napisana v tolažbo preganjanim kristjanom v Mali Aziji v času preganjanja rimskega cesarja Domicijana v letih 81-96 pred Kristusom. V trenutkih negotovosti, krivic in preganjanja pisatelj knjige Razodetja približa kristjanom podobo Jezusa kot ‘zvestega pričevalca’ in ‘vladarja nad zemeljskimi kralji’. Jezus je avtentično razodetje Božjega odrešenjskega načrta. Čeprav je bil od ljudi, verskih in političnih voditeljev obsojen in pribit na križ, ni končal v grobu. Jezusovi sodobniki so imeli številne priložnosti, da bi razumeli, kaj je Jezusovo poslanstvo. Ena od teh je opisana v evangeliju (prim. Jn 18, 33b-37). Evangelist Janez opisuje razgovor med Pilatom, kot predstavnikom rimske politične oblasti in Jezusom kot obsojencem. Sojenje pred Pilatom se po Janezovem opisu delno odvija v sodni dvorani in delno pred judovsko množico. Tu gre za razgovor med Pilatom kot sodnikom in Jezusom kot obtožencem. Jezus je verski voditelj Pilat pa zastopnik rimske oblasti, zato poskuša najti politične razloge za njegovo obsodbo. Postavi mu vprašanje: »Ali si ti judovski kralj?« (Jn 18, 33). Jezusa so judovski voditelji prijavili Pilatu, rimskemu namestniku, češ, da kot Mesija pripravlja upor proti Rimljanom. Jezus Pilatu razlaga o svojem poslanstvu s svetopisemskimi besedami: »Moje kraljestvo ni od tega sveta.« (Jn 18, 36) Pilatu počasi popušča potrpežljivost in želi čimprej zaključiti postopek z vprašanjem: »Torej si ti vendarle kralj?« (Jn 18, 37). S tem misli na političnega vladarja. Jezus mu odgovarja v svetopisemskem pomenu: »Ti praviš, da sem kralj. Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da pričujem za resnico. Kdor je iz resnice, posluša moj glas.« (Jn 18, 37) Jezus je Mesija iz Davidovega rodu, toda duhovni in ne politični kralj, zato pričuje za resnico. Ker Pilat ni razumel tega odgovora, je ironično rekel: »Kaj je resnica?« (Jn 18, 38)
Iz razgovora med Pilatom in Jezusom lahko razmislimo o našem odnosu do življenja in oblasti. Ali smo mi s svojimi stališči bliže Pilatu ali Jezusu? Za Pilata je bilo pomembno rešiti politični problem. Da bi mu to uspelo je bil preračunljiv. Zanj ni bila pomembna resnica in iskanje resnica. Njegova vizija življenja, oblasti in moči se razlikuje od Jezusove. Jezusova vizija življenja je bila izpolnjevanje ‘Božje volje’. Njegova moč je temeljila na resnici, ki je izhajala iz Božje volje. Jezus se je v življenju pogosto zoperstavljal človeškim krivicam, egoizmu in človekovemu grešnemu vedenju. Bog se v Jezusu razodeva kot osvoboditelj, kot tisti, ki se bori proti zlu in odpušča grehe ter hkrati človeku ponuja svojo Besedo, da bi človek lahko sledil Božjemu načrtu. Božji načrt se pogosto razlikuje od človeških in mojih osebni načrtov.
Osnovna razlika med ‘Božjim kraljestvom’ in zemeljskim kraljestvom je v odnosu do resnice in ljubezni, ki se je kazala v Jezusu Kristusu in njegovi žrtvi na križu. Odnosi v zemeljskem kraljestvu se odvijajo na področju tekmovanja v moči in nadvlade na drugimi.
Ali današnji človek išče resnico v Jezusovem evangeliju ali pa ga želi zaobiti in se prilagajati oblastem ter živeti v dvoličnosti kakor je to delal Pilat? Ali smo se kristjani danes pripravljeni boriti za obče človeške in krščanske vrednote, za obrambo človeškega življenja in dostojanstvo vsakega človeka? Ali smo pripravljeni znova odkriti smisel družinskega življenja? To so resna življenjska vprašanja, na katera se iščejo iskreni odgovori.
Kraljestvo o katerem je govoril Jezus pred Pilatom je zaznamovano z iskanjem resnice in svobode v osebnem življenju, v družini, med prijatelji, v Cerkvi in v družbi.
Jezus Pilatu ni zanikal, da je kralj in ga tudi ni ogrožal na njegovem položaju. Rekel mu je, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta. Jezus si je prizadeval za spremembo odnosov znotraj zemeljskih kraljestev. Zato je oblastnike pozival, da naj namesto, da gradijo svojo oblast na sili in moči gradijo na odnosih, ki bodo temeljili na resnici, pravičnosti in ljubezni. Jezus jim je to tudi pokazal s svojim zgledom.
Jezus je torej vabil svoje sodobnike, Pilata in Jude, a preko njih vabi tudi nas danes, da več razmišljamo o načinu življenja, ki ga on predlaga. Ali ima Jezusov način življenja danes perspektivo? Ali ima resnica, ki jo je Jezus živel in o njej pričeval perspektivo? To je odvisno od nas in o našem odnosu do Boga. Besede, ki jih je Jezus govoril Judom so tudi danes v veljavi: »Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci. In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila« (Jn 8, 31-32) Jezus Kristus nam ponuja svojo osvobajajočo resnico, da bi mi bili za druge luč sveta in sol zemlje. Po Svetem duhu je možno priti do resnice, ki osvobaja (prim Jn 16, 13).
Resnica, ki osvobaja je sporočilo, ki nam ga prinaša praznik Kristusa kralja vsega stvarstva. Ta resnica nas osvobaja v osebnem in družinskem življenju, v prijateljskih odnosih, na delovnem mestu in v javnem življenju. Ali smo se mi pripravljeni soočiti s to resnico, da bi bili svobodni za drugega in za druge?
p. Vanči Arzenšek, OP., župnik iz Petrovč
OZNANILA
Godovi ta teden: jutri Cecilija (Cilka), devica mučenka, zavetnica Cerkvene glasbe in petja, v torek Klemen I., papež, mučenec, v sredo Andrej Dung-Lac, duhovnik in drugi vietnamski mučenci, v četrtek Katarina Aleksandrijska, devica, mučenka, v soboto Modest in Virgil, škofa, apostola Karantanije, nedelja je prva adventna, nedelja Karitas
in nedelja krstov.
Ta teden bodo sv. maše zvečer ob 17h razen srede, ko bo zjutraj ob 7h in sobote, ko bo zjutraj ob 8h. V petek po maši bo izpostavljeno Najsvetejše za skupno molitev.
Jutri zvečer ob 18h bo priprava na krst za starše, ki so priglasili otroka za krst.
V petek bo zahvalna maša prvoobhajancev in njihovih družin.
V letošnjem Tednu Karitas 2021 nas bo nagovarjalo geslo: »SRCE, ki sprejema«, ki je še posebej primerno za današnji čas. Nadškof msgr. Alojzij Cvikl je ob tem povedal: »Naj nam bo ta teden vsem v spodbudo, da bodo naša srca postajala vedno bolj sposobna sprejemati druge v odprtosti Sv. Duhu! Če moje srce bližnjega sprejema, me hkrati tudi spodbuja, da se odpravim k njemu in iščem pot do njegovega srca. In potem, ko sem ga slišal in v srcu doumel njegove težave, pač nisem več daleč od spoznanja na kak način mu bom mogel biti v oporo in pomoč. Malo je potrebno za povrnitev upanja: človeka je treba opaziti, ga sprejeti, mu prisluhniti, samo tako se bo počutil sprejetega, razumljenega in spoštovanega…«. V sredo, 24. 11. ob 20h, bo potekal že 31. dobrodelni koncert Klic dobrote za pomoč družinam v stiski. Neposredni prenos bo na TV SLO – I. program, Radio Slovenija in Radio Ognjišče. Vaše darove za potrebne boste lahko oddali v nedeljo pred izhodom iz cerkve.
Gledališka igra Medrug Polanci, ki je odpadla 20. 11. in 21. 11. bo spet odigrana v soboto, 27.11. in nedeljo, 28.11., vselej ob 19.00. V nedeljo veljajo karte, ki so bile kupljene za odpovedno nedeljsko predstavo z datumom 14. 11. Karte se dobijo v trgovini KZ Poljane. Dosledno upoštevamo pogoj PCT, poskrbeli bomo tudi, da bo dvorana zasedena manj kot polovično. Naslednje predstave bodo objavljene na spletni strani KD Poljane in javnih občilih.
Čestitke in izraz hvaležnosti pevcem, organistom in zborovodjem ob prazniku sv. Cecilije, zavetnice cerkvene glasbe in petja!
SVETE MAŠE
PO 22. 11. 17,00: + Cilka Končan
TO 23. 11. 17,00: ++ Marija in Valentin Peternel, obl.
SR 24. 11. 7,00: Po namenu
ČE 25. 11. 17,00: + Katarina Kokelj
PE 26. 11. 17,00: ++ Žagarjevi, Hotovlja
V zahvalo po namenu prvoobhajancev in njihovih družin
SO 27. 11. 8,00: + Martin Justin
NE 28. 11. 8,00: + Lenart Jesenko
10,00: Za župljane