30. nedelja med letom (leto B), misijonska nedelja, 24. oktobra 2021
»Odvrgel je svoj plašč, skočil pokonci in pohitel k Jezusu« (Mr 10,50)
1. berilo
Bog udarjene rešuje iz sužnosti
Berilo iz knjige preroka Jeremija (Jer 31,7-9)
Tako govorí Gospod: »Vriskajte od veselja Jakobu, vzklikajte poglavarju narodov! Oznanjújte, hvalíte in govoríte: ›Gospod, reši svoje ljudstvo, Izraelov ostanek!‹ Glejte, pripeljem jih iz severne dežele in jih zberem od koncev zemlje. Med njimi tudi slepe in hrome, noseče in porodnice hkrati, velik zbor se jih vrne sèm. Z jokom bodo prišli, s tolažbami jih pospremim nazaj; k potokom vodá jih popeljem, po ravni poti, kjer se ne spotaknejo. Jaz sem namreč Izraelov oče in Efrájim je moj prvorojenec.«
Psalm 126
Odpev: »Velike reči je Gospod storil za nas.«
Ko je Gospod dal, da so se vrnili sionski jetniki,
smo bili kakor tisti, ki sanjajo.
Tedaj so bila naša usta polna smeha
in naš jezik vriskanja.
Odpev: »Velike reči je Gospod storil za nas.«
Tedaj so govorili med narodi:
»Velike reči je Gospod stóril zanje.«
Velike reči je Gospod za nas stóril,
vsi smo bili zato veseli.
Odpev: »Velike reči je Gospod storil za nas.«
Gospod, daj, da se vrnemo,
kakor se vrnejo potoki v puščavo.
Tisti, ki sejejo v solzah,
žanjejo z vriskanjem.
Odpev: »Velike reči je Gospod storil za nas.«
Odhajajo, odhajajo z jokom,
ko nosijo seme za setev.
Prihajajo, prihajajo z vriskanjem,
ko nosijo svoje snope.
Odpev: »Velike reči je Gospod storil za nas.«
2. berilo
Kristus je naš véliki duhovnik
Berilo iz pisma Hebrejcem (Heb 5,1-6)
Vsak véliki duhovnik je vzet izmed ljudi in postavljen ljudem v korist glede tega, kar se nanaša na Boga: da daruje daritve in žrtve za grehe. Ker tudi njega obdaja slabost, more potrpeti z nevednimi in s tistimi, ki blodijo. Zato mora kakor za ljudstvo tudi zase darovati daritve za grehe. In nihče si te časti ne jemlje sam, ampak ga kliče Bog, kakor Arona. Tako tudi Kristus ni sam sebe poveličal, da je postal véliki duhovnik, ampak ga je poveličal tisti, ki mu je rekel: ›Ti si moj sin, danes sem te rodil,‹ kakor pove tudi drugje: ›Ti si duhovnik na veke po Melkízedekovem redu.‹
Aleluja
Aleluja. Naš odrešenik Kristus Jezus je uničil smrt in razsvétlil življenje in nesmrtnost po evangeliju. Aleluja.
Evangelij
Slepi prosi Jezusa, da bi spregledal
Iz svetega evangelija po Marku (Mr 10,46-52)
Tisti čas je Jezus prišel v Jeriho. Ko je s svojimi učenci in s precejšnjo množico odhajal iz Jerihe, je slepi berač Bartimáj, Timájev sin, sedél ob poti. In ko je slišal, da je to Jezus Nazaréčan, je začel vpiti in govoriti: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!« Mnogi so ga grajali, naj umolkne, on pa je še glasneje vpil: »Davidov sin, usmili se me!« Jezus je obstal in rekel: »Pokličite ga!« Poklicali so slepega in mu rekli: »Le pogum, vstani, kliče te!« Odvrgel je svoj plašč, skôčil pokonci in pohítel k Jezusu. Jezus ga je vprašal: »Kaj hočeš, da ti storim?« Slepi mu je dejal: »Rabuní, da bi spregledal!« Jezus mu je rekel: »Pojdi, tvoja vera te je rešila!« Takoj je spregledal in šel po poti za njim.
Papež Frančišek:
Prizor, o katerem smo poslušali, je zadnji, v katerem evangelist Marko pripoveduje o potujočem poslanstvu Jezusa, ki bo kmalu zatem vstopil v Jeruzalem, da bo umrl in vstal. Bartimaj je tako zadnji, ki sledi Jezusu po poti: iz berača ob poti v Jeriho postane učenec, ki gre skupaj z drugimi v Jeruzalem. Tudi mi smo hodili skupaj, »opravili smo sinodo« in zdaj ta evangelij zapečati tri temeljne korake za pot vere.
Predvsem poglejmo Bartimaja: njegovo ime pomeni »Timajev sin«. In besedilo to natančno razloži: »Timajev sin, Bartimaj« (Mr 10,46). Medtem ko evangelij to poudari, pa pojavi paradoks: oče je odsoten. Bartimaj leži sam ob poti, izven doma in brez očeta: ni ljubljen, ampak zapuščen. Slep je in nima nikogar, ki bi ga poslušal. Jezus prisluhne njegovemu vpitju. In ko ga sreča, mu dovoli govoriti. Ni bilo težko ugotoviti, kaj bo prosil Bartimaj: očitno je, da kdor je slep, želi videti ali ponovno videti. Vendar pa se Jezusu ne mudi, vzame si čas za poslušanje. To je prvi korak, ki je v pomoč na poti vere: poslušati. Gre za apostolat ušesa: poslušati, prej kot govoriti.
Nasprotno, so mnogi izmed tistih, ki so bili z Jezusom, pretili Bartimaju, naj umolkne (prim. v. 48). Za te učence je bil tisti, ki je potreben pomoči, nadloga na poti, nekaj, kar ni bilo predvideno na programu. Raje so imeli svoje čase kot Učiteljeve, svoje besede kot pa da bi poslušali druge: sledili so Jezusu, vendar pa so imeli v mislih svoje načrte. To je nevarnost, katere se je treba vedno varovati. Za Jezusa pa krik tistega, ki prosi pomoč, ni nadlega, ki ovira pot, ampak življenjsko vprašanje. Kako pomembno je za nas, da prisluhnemo življenju!
Otroci nebeškega Očeta poslušajo brate: ne nekoristnih govoric, ampak potrebe bližnjega. Poslušati z ljubeznijo, s potrpežljivostjo, kakor Bog dela z nami, z našimi molitvami, ki se pogosto ponavljajo. Bog se nikoli ne naveliča, vedno se veseli, ko ga iščemo. Prosimo tudi mi za milost srca, ki bo voljno za poslušanje.
Poslušanju sledi naslednji korak pri spremljanju poti vere: postati bližnji. Glejmo Jezusa, ki ne delegira nekoga iz »precejšnje množice«, ki mu je sledila, ampak osebno sreča Bartimaja. Reče mu: »Kaj hočeš, da ti storim?« (v. 51). Kaj hočeš: Jezus se poistoveti z Bartimajem, ne zanemarja njegovih pričakovanj; da storim: storiti, ne samo govoriti; zate: ne glede na vnaprej določene ideje za kogarkoli, ampak zate, v tvoji situaciji. Tako dela Bog, vključi se v prvi osebi, s posebno ljubeznijo do vsakega posameznika. Preko njegovega načina delovanja se že preda njegovo sporočilo: tako vera klije v življenju.
Vera gre skozi življenje v življenju. Ko se vera osredotoči zgolj na doktrinalne izraze, tvega, da bi govorila le glavi, ne da bi se dotaknila srca. In ko se osredotoči le na delovanje, tvega, da bi postala moralizem ter se omejila zgolj na socialo. Vera pa je življenje: pomeni živeti ljubezen Boga, ki je spremenil naše bivanje; ne moremo biti doktrinarji ali aktivisti; poklicani smo, da bi nadaljevali z Božjim delom na Božji način, tako, da smo blizu: priviti k Njemu, v občestvu med nami, blizu bratom. Bližina: to je skrivnost za to, da bi prenesli srce vere in ne kakšnega drugotnega vidika.
Postati bližnji pomeni prinašati novost Boga v življenje brata, je protistrup za skušnjavo že pripravljenih receptov. Vprašajmo se, če smo kristjani, ki smo zmožni postajati bližnji, izstopati iz svojih krogov, da bi objeli tiste, ki »niso izmed nas« in jih Bog goreče išče. Vedno obstaja skušnjava, ki se velikokrat pojavi v Svetem pismu: umiti si roke. To stori množica v današnjem evangeliju, to je storil Kajn z Abelom, je to, kar bo Pilat storil z Jezusom: umiti si roke. Mi pa želimo posnemati Jezusa in si kakor on umazati roke.
On, pot (prim. Jn 14,6), se je za Bartimaja dolgo ustavil ob poti. On, luč sveta (prim. Jn 9,5), se je sklonil nad slepega. Spoznajmo, da si je Gospod umazal roke za vsakega izmed nas; glejmo križ in ponovno izhajamo od tam, iz spomina na to, da je Bog postal moj bližnji v grehu in smrti. Postal je moj bližnji: vse se začne tam. In ko zaradi njegove ljubezni tudi mi postajamo bližnji za druge, postajamo prinašalci novega življenja: ne učitelji vseh, ne strokovnjaki za sveto, ampak priče ljubezni, ki rešuje.
Pričevati je tretji korak. Poglejmo učence, ki pokličejo Bartimaja: ne gredo k njemu, ki je beračil, z drobižem, ki bi ga zadovoljil, ali da bi mu delili nasvete; gredo v Jezusovem imenu. Namenijo mu le tri besede, vse tri Jezusove: »Bodi pogumen! Vstani! Kliče te!« (v. 49). Le Jezus v nadaljevanju evangelija reče pogum!, saj le on obuja srce. Le Jezus v evangeliju reče vstani, da bi ozdravil duha in telo. Le Jezus kliče, tako, da spreminja življenje tistega, ki mu sledi; tako, da ponovno postavi na noge tistega, ki je na tleh, prinašajoč luč Boga v temine življenja. Mnogi sinovi, mnogi mladi kakor Bartimaj iščejo luč v življenju. Iščejo pravo ljubezen. In kakor Bartimaj, kljub veliki množici, kličejo le Jezusa; tako tudi oni kličejo življenje, vendar pa pogosto najdejo le lažne obljube in redke, ki se resnično zanimajo zanje.
Ni krščansko čakati, da bi bratje, ki iščejo, potrkali na naša vrata; morali bomo iti k njim, pri čemer pa ne prinašamo samih sebe, ampak Jezusa. On nas pošilja, kakor tiste učence, da bi spodbujali in ponovno dvigovali v njegovem imenu. Pošilja nas, da bi vsakomur rekli: »Bog te prosi, da bi mu dopustil, da te On ljubi.« Kolikokrat pa smo namesto tega osvobajajočega sporočila zveličanja v Cerkvi prinašali sebe, svoje »recepte«, svoje »etikete«! Kolikokrat smo, namesto da bi naredili za svoje Gospodove besede, predstavljali kot njegovo besedo svoje ideje! Kolikokrat ljudje čutijo bolj težo naših ustanov kot pa Jezusovo prijateljsko prisotnost! Tedaj nas imajo za nevladno organizacijo, za neko poldržavno ustanovo in ne za skupnost rešenih, ki živijo Gospodovo veselje.
Poslušati, postati bližnji, pričevati. Pot vere v evangeliju se konča na lep in presenetljiv način, z Jezusom, ki reče: »Pojdi, tvoja vera te je rešila!« (v. 52). In vendar Bartimaj ni izpovedal vere, ni opravil nobenega dela; prosil je samo usmiljenja. Čutiti, da potrebujemo zveličanje, je začetek vere. Je neposredna pot, da bi srečali Jezusa. Vera, ki je rešila Bartimaja, ni bila v njegovih jasnih idejah o Bogu, ampak v tem, da ga je iskal, da ga je želel srečati. Vera je vprašanje srečanja, ne teorije. V srečanju Jezus pride mimo, v srečanju utripa srce Cerkve. Ne bodo torej učinkovite naše pridige, ampak pričevanje našega življenja.
OZNANILA
Godovi ta teden: v četrtek Simon in Juda Tadej, apostola, v soboto Marcel, mučenec, nedelja je 31. med letom, za našo župnijo nedelja krstov, goduje Volbenk (Volfgang), škof, zavetnik podružnične cerkve na Logu.
Svete maše ta teden bodo vse zvečer 18h razen četrtka in sobote, ko bosta darovani drugje. V nedeljo danes teden bo sv. maša še zadnjič letos ob 7h.
Z novembrom se spremeni urnik nedeljskih in prazničnih maš, kar pomeni, da bodo na praznik Vseh Svetih in ob nedeljah prva sveta maša ob 8h, druga ob 10h. Delavniške maše v večernem času bodo ob 17h, morebitne jutranje ob 8,15 (po končani veroučni uri). Če vam za delavniške maše bolj odgovarja ura ob 17,30 ali morda celo ob 18h povejte. Sem na razpolago.
Še glede naročil za svete maše po vaših namenih. Običajno jih sprejemam ob nedeljah. Glede na to, da bo po maši ob 8h, torej med 9. in 10. uro samo ena ura vmesnega časa, v izogib slabe volje na eni ali drugi strani, naročajte maše ali v soboto po večerni maši ali v nedeljo po maši ob 10. uri. Mašo je možno naročiti tudi v župnijski pisarni, po telefonu ali po elektronski pošti. Za prihod v pisarno služi zvonec na telefonu.
Priprava staršev na krst otroka bo v ponedeljek ob 19h v učilnici.
V noči s sobote na nedeljo bomo prešli na zimski čas.
Šolarjem želim lepe »krompirjeve« počitnice!
Pri izhodu iz cerkve lahko oddaste svoj dar za misijone.
Po namenu + Poldeta Oblaka so darovali domači 300 EUR za cerkev. Bog povrni!
Sorodniki pa so darovali za pokojnega pet svetih maš. Prav tako Bog povrni!
SVETE MAŠE
PO 25. 10. 18,00: Po namenu
TO 26. 10. 18,00: + Franc Oblak, obl.
SR 27. 10. 18,00: ++ Jože in Frančiška Tušek
ČE 28. 10. Drugje: Za uspešno šolsko leto
PE 29. 10. 18,00: + Janez Potočnik
SO 30. 10. Drugje: Po namenu ključarjev in mežnarjev
NE 31.10. 7,00: ++ Mlačanovi (mama, ata in Stane)
10,00: Za župljane
 MOČ DOTIKA |
| STANKO GERJOLJ – MILENA IGLIČAR – DRAGO JEREBIC – ŠPELA POTOČNIK – BENJAMIN TOMAŽIČ |
| Gradim ali rušim odnose?Vabljeni na strokovni seminar Moč dotika, s katerim želimo opolnomočiti vzgojitelje (starše in pedagoške delavce) za soočanje z izzivi, ki jih na področju vzgoje prinaša dotik.Razmišljali bomo o primerni in neprimerni uporabi dotika, o njegovi pozitivni in nenadomestljivi vrednosti potrjevanja in spodbujevanja, kot tudi o njegovi zlorabi. |
| Seminar bo potekal v soboto, 20.11.2021, od 8:00 do 17:00v Tehnološkem parku v Ljubljani oz. prek videokonference*. |
| *V primeru sprememb omejitev zbiranja ali velikega števila prijav, bo seminar izveden preko spleta (ZOOM). O spremembi boste pravočasno obveščeni. |
| Prijava na seminar |
| UČITELJI IN VZGOJITELJIPrijava poteka preko sistema KATIS, kjer je 50 % stroškov kritih s strani Ministrstva za izobraževanje (če imate soglasje ravnatelja).OSTALIPrijava poteka na spletu preko izdelka v Integrum trgovini. |
| Za več informacij in celotno časovnico, lahko obiščete spletno stran https://institut-integrum.com/moc-dotika/, pišete na naslov info@institut-integrum.com ali pokličite na telefonsko številko 040 186 266 (Benjamin Tomažič). |