Papež je med avdienco z udeleženci srečanja o globalnem vzgojnem sporazumu spregovoril o tesni povezanosti verstev s področjem vzgoje in izobraževanja ter izpostavil pomembnost verstev pri spodbujanju prenovljenega vzgojnega delovanja, ki lahko pripomore k rasti univerzalnega bratstva v svetu.
Sveti oče se je 5. oktobra 2021 udeležil srečanja o vzgoji in izobraževanju, ki ga je v vatikanski dvorani Klementina organizirala Kongregacija za katoliško vzgojo za predstavnike različnih verstev. Ob koncu srečanja, ki je potekalo na temo »Verstva in vzgoja: v pripravi na globalni vzgojni sporazum«, so verski voditelji pripravili sporočilo, namenjeno učiteljem in vzgojiteljem ter jih spodbudili, naj svoje vzgojno poslanstvo še naprej izpolnjujejo z »veseljem delovanja« in »potrpežljivostjo poslušanja« ter služijo mladim generacijam, da bodo »hodile z nogami na tleh in s pogledom, uprtim v nebo«.
Udeležencem srečanja pa je papež Frančišek spregovoril o pomembni vlogi verstev na področju vzgoje in izobraževanja ter spodbudil k prenovljenemu vzgojnemu delovanju, ki lahko pripomore k rasti univerzalnega bratstva v svetu. Srečanje je sovpadalo z današnjim svetovnim dnem učiteljev, ki ga je razglasil Unesco, zato jim je papež želel izraziti svojo bližino in hvaležnost ter zagotoviti pozornost do vzgoje in izobraževanja.
Zavzetost za bolj odprto in vključujočo vzgojo
Sicer pa je najprej spomnil, da je pred dvema letoma, 12. septembra 2019, vse, ki v različnih vlogah delujejo na področju vzgoje pozval »k dialogu o načinu, kako gradimo prihodnost planeta, in o potrebi po vlaganju v sposobnosti vseh, kajti vsaka sprememba potrebuje vzgojno pot, da bi tako dozoreli nova univerzalna solidarnost in prijaznejša družba«.
In ravno v ta namen je Frančišek začel pobudo za Globalni vzgojni sporazum, »da bi oživili prizadevanje za nove generacije in skupaj z njimi, obnovili strast za bolj odprto in vključujočo vzgojo, ki je sposobna potrpežljivega poslušanja, konstruktivnega dialoga in vzajemnega razumevanja«, ter vse povabil, naj »združijo prizadevanja v širšo vzgojno zavezo, da bi formirali zrele osebe, sposobne premagati razdrobljenost in nasprotovanja ter obnoviti strukturo odnosov za bolj bratsko človeštvo«.
Spoznati sebe, svojega brata, stvarstvo in Presežno
Če želimo bolj bratski svet, moramo nove generacije vzgajati, da »spoznajo, cenijo in ljubijo vsakega človeka, ne glede na telesno bližino, ne glede na kraj, kjer se je rodil ali prebiva« (Fratelli tutti, 1). Temeljno načelo »spoznaj samega sebe« je vedno usmerjalo vzgojo, vendar pa – kot je poudaril papež – ne smemo zanemariti drugih bistvenih načel: »spoznaj svojega brata«, da boš vzgajal za sprejemanje drugega (prim. Fratelli tutti; Dokument o človeškem bratstvu, Abu Dabi, 4. februar 2019); »spoznaj stvarstvo«, da boš vzgajal za skrb za skupen dom (prim. Laudato si’) in »spoznaj Transcendenco«, da boš vzgajal za veliko skrivnost življenja. Po papeževih besedah je namreč pomembna »celostna vzgoja, ki se izraža v spoznavanju sebe, svojega brata, stvarstva in Presežnega. Novim generacijam ne moremo zamolčati resnic, ki dajejo življenju smisel.«
Spodbujati vzgojo, ki pomaga k rasti univerzalnega bratstva
Nadaljeval je, da so verstva bila vedno tesno povezana z vzgojo in izobraževanjem, saj so »verske dejavnosti spremljale vzgojne, šolske in akademske dejavnosti«. »Tako kot v preteklosti tudi danes želimo z modrostjo in človečnostjo naših verskih izročil spodbujati prenovljeno vzgojno delovanje, ki lahko pripomore k rasti univerzalnega bratstva v svetu.«
Braniti izbiro in delovanje v skladu z vestjo
»Če so nas v preteklosti razlike postavile v nasprotje, danes v njih vidimo bogastvo različnih poti do Boga in do vzgoje novih generacij za mirno sobivanje v medsebojnem spoštovanju. Zato nas vzgoja zavezuje, da nikoli ne uporabljamo imena Boga za upravičevanje nasilja in sovraštva do drugih verskih tradicij, da obsodimo vsako obliko fanatizma in fundamentalizma ter da branimo pravico vsakega človeka, da izbira in deluje v skladu s svojo vestjo.«
Drugega sprejeti takšnega, kakršen je
»Če so v preteklosti bile etnične, kulturne, politične in druge manjšine diskriminirane tudi v imeni vere, danes želimo biti zagovorniki identitete in dostojanstva vsakega človeka ter nove generacije učiti, naj sprejemajo vse brez diskriminacije. Zato nas vzgoja zavezuje, da sprejmemo drugega takšnega, kakršen je, ne kakor jaz hočem, da bi bil; in ne da bi ga sodili ali obsojali.«
Obsoditi vsako vrsto nasilja
»Če v preteklosti pravice žensk, otrok in najšibkejših niso bile vedno spoštovane, se danes zavezujemo, da bomo te pravice odločno branili in nove generacije učili, naj bodo glas tistih, ki so brez glasu. Zato nas vzgoja spodbuja, da zavrnemo in obsodimo vsako nasilje nad telesno in moralno celovitostjo vsakega človeka.« Pri tem je dodal, da nam vzgoja mora pomagati razumeti, da sta si moški in ženska po dostojanstvu enaka.
Vzgajati za nov življenjski stil
»Če smo v preteklosti dopuščali izkoriščanje in ropanje našega skupnega doma, danes, ko se bolj zavedamo svoje vloge varuhov stvarstva, ki nam ga je zaupal Bog, želimo biti glas narave, ki vpije po svojem preživetju, ter vzgajati sebe in nove generacije za življenjski stil, ki je bolj trezen in okoljsko trajnosten. Zato nas vzgoja zavezuje, da ljubimo našo mater Zemljo in se izogibamo odmetavanju hrane in virov ter da smo sodeležni dobrin, ki jih je Bog dal za življenje vseh.«
Pogumno hoditi po poteh novih vzgojnih obzorij
Papež je poudaril, da verske tradicije, ki so vedno bile protagonistke v opismenjevanju vse do visokošolskega izobraževanja, danes želijo »okrepiti svoje poslanstvo vzgoje vsakega človeka v njegovi celovitosti, torej glava, roke, srce in duša«. Da bi mislili to, kar čutimo in počnemo; čutili to, kar mislimo in počnemo; počeli to, kar čutimo in mislimo. In to je po papeževih besedah »harmonija človeške celovitosti«.
Ob koncu se je zbranim zahvalil za udeležbo in povabil k trenutku tišine, da bi Boga prosili, naj razsvetli njihove misli, da bi – kot je dejal – »naš dialog bil ploden in bi nam pomagal pogumno hoditi po poteh novih vzgojnih obzorij«.