Ob letošnjem Slomškovem godu in Slomškovi nedelji je v elektronski obliki izšel Slomškov list 2021.Vabimo vas k branju, iz vsebine pa tudi na tem mestu objavljamo pričevanje o ozdravljenju na priprošnjo blaženega Antona Martina Slomška. Tudi mi se radi priporočajmo blaženemu Antonu Martinu Slomšku in našim svetniškim kandidatom.
Moja povezanost z Antonom Martinom Slomškom
Na čast Antonu Martinu Slomšku smo molili že kot otroci v naši družini. Imeli smo podobico s sliko tega svetnika in občudoval sem ga. Nisem ga dobro poznal, ampak po pripovedovanju starih staršev mi je ogromno pomenil. Tudi kot duhovnik sem bil ves čas povezan s kraji, ki so me spominjali na Slomška. Leta 2006 sem doživel posebno preizkušnjo. V sredini meseca februarja mi je začela odpovedovati desna roka, noga in tudi pri govoru sem čutil težave. Ker me ni nič bolelo, temu nisem namenjal veliko pozornosti. Ljudje so me začeli opominjati. O tem je izvedel tudi mariborski škof dr. Franc Kramberger. Poklical me je po telefonu, se zanimal za mojo bolezen in me takoj napotil v bolnišnico. V Mursko Soboto sem šel nekajkrat, vendar mi prave diagnoze niso našli in poslali so me domov. Nato sem se znašel v kliničnem centru v Mariboru. Stanje moje bolezni v bolnišnici je bilo vedno slabše. Začutil sem, da se moram priporočiti Slomšku. Čeprav nisem čutil bolečin, sem bil vedno bolj zaskrbljen. V župniji so molili k Slomšku za ozdravitev, prav tako tudi drugi. Stanje se je tako poslabšalo, da sem čutil, da bo z menoj konec. Poklical sem ključarje, da se pogovorimo. Zbrali smo se v bolnišnični sobi ob kapeli in zmolili smo za zdravje, nato pa sem povedal, da se moje življenje končuje in naročil vse za pogreb.
Bili smo dober tim, zato so nam v oči prišle tudi solze. Povedali so, da v župniji molijo k Slomšku za moje zdravje. Kot vsak dan sem se tedaj še bolj priporočal Slomšku. Dejal sem, če sem še potreben v tej župniji, naj me ohrani, če ne, pa naj grem k Očetu. Nato me je obiskal kirurg in povedal, da bodo s sondo šli v mojo lobanjo in preučili, kaj te ciste pomenijo, kaj je v njih. Poseg bo zelo tvegan in nevaren, ker so ciste med velikimi in malimi možgani. Bil sem brez besed in se pripravil na najhujše.
Pisati že nekaj časa nisem mogel več. Zgodilo pa se je, da je terapevt opazil več moči pri mojih gibih in to se je dogajalo iz dneva v dan. Opazile so tudi medicinske sestre, ki so bile o vsem na tekočem in mi izjavile, da bo treba z operacijo počakati. Tako sem imel spet slikanje glave v Fontani in zdravnik je bil zadovoljen, ker se je stanje začelo izboljševati. Vse moči so se mi povrnile, brez operacije ali kakršnihkoli drugih posegov v glavo. Zdravnik je izjavil, da tudi v zdravstvu pride do preobrata na dobro ali boljše, čeprav si on tega pri meni ne zna razložiti. To je bilo njegovo uradno službeno mnenje. Nadaljnji pregledi so potrdili, da je prejšnje stanje povsem izginilo. V bolnici sem bil 38 dni in po odpustu iz bolnice lahko rečem, da sem zdrav. Od tega je sedaj 15 let. Verjamem in vem, da je to zasluga bl. Antona Martina Slomška. Sem preprost župnik dveh župnij, ampak sem vesel duhovnik in rad sem to. Zelo častim Slomška. V sedanji župniji smo v daritveni oltar vgradili relikvije bl. Antona Martina Slomška. To je bil čudež, ki je velik Slomškov dar in skrivnost, ob kateri lahko le molčim, se čudim in priklonim.
duhovnik MR
Vir: Slomškov list
Foto: Unsplash
Obj.: M. B.