24. nedelja med letom (leto B), 12. septembra 2021
»In vprašal jih je: ‘Kaj pa vi pravite, kdo sem?’« (Mr 8,29a)
1. berilo
Božji služabnik se ne upira trpljenju
Berilo iz knjige preroka Izaija (Iz 50,5-9)
Gospod Bog mi je odprl uho in jaz se nisem upiral, nisem se umaknil nazaj. Svoj hrbet sem nastavljal tistim, ki so me bíli, svoje lice tistim, ki so mi pulíli brado. Svojega obraza nisem skrival pred sramotenjem in pljunki. Gospod Bog mi pomaga, zato se nisem dal zmêsti. Zato sem narédil svoj obraz kakor kremen, saj sem vedel, da ne bom osramočèn. Blizu je ta, ki me opravičuje, kdo se bo pravdal z menoj? Nastopíva skupaj! Kdo si lasti mojo pravico? Naj se mi približa. Glej, Gospod Bog mi pomaga, kdo me bo razglásil za krivega?
Psalm 116
Odpev: »Hôdil bom pred Gospodom v deželi živih.«
Ljubim Gospoda, ker je prisluhnil mojemu glasu,
ko sem ga prosil za milost.
Zakaj svoje uho je nagnil k meni,
ko sem ga klical v dnevih stiske.
Odpev: »Hôdil bom pred Gospodom v deželi živih.«
Objele so me vezi smrti, me zagrabile stiske podzemlja,
padel sem v nadloge in žalost.
Tedaj sem klical ime Gospodovo:
»O Gospod, reši mojo dušo!«
Odpev: »Hôdil bom pred Gospodom v deželi živih.«
Milostljiv je Gospod in pravičen,
naš Bog je usmiljen.
Gospod varuje preproste,
bil sem slaboten in me je rešil.
Odpev: »Hôdil bom pred Gospodom v deželi živih.«
Zares, rešil si mojo dušo pred smrtjo,
moje oči pred solzami, moje noge pred padcem.
Hôdil bom pred Gospodom,
pred Gospodom v deželi živih.
Odpev: »Hôdil bom pred Gospodom v deželi živih.«
2. berilo
Svojo vero spričujmo z deli, da ne bo mrtva
Berilo iz Jakobovega pisma (Jak 2,14-18)
Kaj pomaga, moji bratje, če kdo pravi, da ima vero, nima pa del? Mar ga lahko vera reši? Če brat ali sestra nimata kaj obleči in jima manjka vsakdanje hrane, pa jima kdo izmed vas reče: »Pojdita v miru! Pogrejta se in najejta!« a jima ne daste, kar potrebujeta za telo, kaj to pomaga? Tako je tudi z vero, če nima del; sama zase je mrtva. Vendar bo kdo rekel: »Ti imaš vero, jaz imam pa dela. Pokaži mi svojo vero brez del in jaz ti bom iz svojih del pokazal vero.«
Aleluja
Aleluja. Meni pa Bog ne daj, da bi se hvalil, razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa, po katerem je bil svet križan zame, jaz pa svetu. Aleluja.
Evangelij
Verujemo v Kristusovo božanstvo, čeprav mora trpeti
Iz svetega evangelija po Marku (Mr 8,27-35)
Tisti čas je šel Jezus s svojimi učenci v vasi Cezarêje Filípove. Med potjo je učence spraševal: »Kaj pravijo ljudje, kdo sem?« Odgovorili so: »Janez Krstnik, drugi: Elija, spet drugi: Eden od prerokov.« In vprašal jih je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Peter mu je odgovóril in rekel: »Ti si Kristus.« Strogo jim je prepovedal, da bi to komu povedali. In začel jih je učiti, da bo Sin človekov moral veliko pretrpeti, da ga bodo starešine, véliki duhovniki in pismouki zavrgli in umorili in da bo po treh dneh vstal. O teh stvareh jim je odkrito govóril.
In Peter ga je potegnil k sebi in mu začel braniti. On pa se je obrnil, pogledal po učencih in posváril Petra: »Poberi se! Proč od mene, satan, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak na to, kar je človeško!« Tedaj je poklical k sebi množico skupaj z učenci in jim rekel: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgúbil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo rešil.«
Po poti naprej …
Ko smo prejšnjo nedeljo razmišljali o ozdravitvi najpogostejše bolezni naših odnosov – gluhonemosti, nas z nedeljsko Besedo Jezus popelje še korak naprej.
Res, ne znamo se niti poslušati, kaj šele slišati. In to, kar odgovarjamo velikokrat ni tisto, kar bi naslovniku dalo vedeti, da je razumljen in sprejet. Gluhi smo in blebetamo svoj “CD” naprej in s tem se nemalo ranimo. To pozna vsak resnejši bližnji odnos.
Jezus se tako dotakne najprej ušesa, da bi ponovno med tisoč glasovi smeli prepoznati Besedo resnice. Nato je potreben čas molka, da se Beseda lahko naseli v srce, prežari središče naših čutenj. Nato se ozdravi jezik, vir tolikih sporov, nesoglasij, poniževanj, rezov, jezik, ki oznanja to, česar je polno srce. Ko ima srce možnost, da se prežari z Besedo, lahko jezik spregovori drugače in postane končno sposoben odgovarjati na slišano.
Danes se torej Beseda nadaljuje. V prvem berilu beremo tretji spev o Gospodovem služabniku, ki med drugim pravi: “Vsemogočni Gospod mi je odprl uho in jaz se nisem upiral, nisem se umaknil nazaj.”
Kako pomenljivo!
Kajti ni lahko imeti sluh, ni lahko biti odprt za Besedo in ni lahko, ko človek prične poslušati. Naenkrat je namreč primoran, da se na slišano tudi odzove, tam, kjer bi se velikokrat raje skril in živel naprej v uspavanju samega sebe in sveta okrog sebe.
Ta “neznani” Gospodov služabnik, kar smo poklicani biti vsi, nas tako spomni na drugačno držo. Dovoliti slišati klice tolikih, dovoliti slišati človeštvo, slišati brata, ki ni daleč od tebe, a je kakor bi živel na drugem planetu, slišati tiste tihe glasove stisk mnogih …. in se ne umakniti nazaj, ampak s svojim življenjem dati odgovor.
“Odgovoriti z deli,” bi rekel apostol Jakob. To pa ni lahko. Je lažje biti gluh!
Pred prvim berilom, izbranim za današnje bogoslužje, v svetem pismu še beremo: “Vsemogočni Gospod mi je dal jezik učencev, da bi znal trudne krepiti z besedo. Zbuja mi sleherno jutro uho, da prisluhnem kakor učenci.”
Ušesa so prebujena, vsako jutro, da bi Resnica lahko napolnila in preoblikovala srce, da bi po tem tudi jezik opravil svoje poslanstvo. Da bi znal trudne krepiti z besedo.
Evangelij nas popelje še dlje. Srečamo Jezusa s svojimi učenci na poti. Jezus je veliko skrivnosti razodeval na poti, med potjo, med koraki. Tam so se učencem postopoma odpirale oči. Veliko sporočilo za nas, ki hočemo vse razumeti za mizo, ki hočemo najprej razumeti življenje, šele potem ga živeti!
Med potjo jih torej sprašuje o tem, kaj slišijo, kaj ljudje pravijo o njem. In odgovarjajo: »Da si Janez Krstnik, drugi pravijo: Elija, zopet drugi: kdo izmed prerokov.«
Odgovore so imeli na dlani, kar pomeni, da so znali dobro opazovati in poslušati, kaj je drugim všeč, kaj si drugi mislijo, kaj si želijo. V tem smo dobri tudi mi. Preveč dobri.
Nato jih je vprašal: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?«
Kajti ni dovolj začeti poslušati svet, ni dovolj slišati veliko glasov in ne znati razločiti bistva. Pomembno je prepoznati tistega, ki je Božji.
Jezus z vprašanjem kakor preverja, koliko je že ozdravel sluh učencev, koliko so že zmožni ločiti zgolj človeško od Božjega. In Peter spregovori. Spregovori Resnico.
»Ti si Kristus.«
Ko Jezus vidi, da je njegov sluh zdrav, povabi vse, naj s to resnico umolknejo, ostanejo tiho, ji pustijo, da napolni srce – središče čutenj in misli, pustijo, da Beseda, ki ni lahka, saj napoveduje tudi trpljenje, najde prostor v njih samih. Njim je že dano v Jezusu Mesija, vendar je njihova podoba o tem mesiju še vse preveč človeška. Ni bil še čas, še je bila potrebna pot, da bi doumeli. Zato jih Jezus vabi k molku.
A Peter kakor tolikokrat, prehiteva Gospoda. In se oglasi. Prehitro.
Tedaj ga je Peter vzel v stran in mu začel braniti. On se je pa obrnil, pogledal po učencih in Petra posvaril: »Pojdi od mene, satan, ker ne misliš na to, kar je božje, ampak kar je človeško.«
Tudi Peter ni razumel, da mora z Besedo umolkniti, jo ohranjati v srcu in premišljevati četudi je še ne razume. In kakor Peter tudi mi danes govorimo predno bi pustili, da Beseda prežari srce, čustva in misli. Govorimo človeške besede, morda tople in lepe, prijazne in naklonjene, a še vedno ne nujno odrešenjske. Dokler je naša misel zgolj človeška, lahko drugega in nas same pripelje samo do določene točke, ne more pa peljati naprej, v vstajenje. Ko beseda postane sad molka, molitve, ko postane Božja misel, takrat lahko resnično pričuje in oznanja Njega. Takrat lahko resnično vrača upanje in življenje.
Mislim, da se ne bi smeli bati molka. Kristjan je vedno najprej povabljen k poslušanju Besede in stoka utrujenih. Nato je povabljen k molku molitve, da bi se šele iz tega molka v svet rojevala Božja misel.
In bi jezik lahko resnično krepil in ne moril.
Vir: Blog Bom vrgla mreže (Anja Kastelic)
Foto: Unsplash
Obj.: M. B.
OZNANILA
Godovi ta teden: jutri Janez Zlatousti, škof, cerkveni učitelj, v torek praznik Povišanje sv. Križa, v sredo Žalostna Mati Božja, v četrtek Kornelij, papež in Ciprijan, škof, mučenca, v petek Robert Bellarmino, škof, cerkveni učitelj, nedelja je 25. nedelja med letom, nedelja svetniških kandidatov.
Svete maše so zvečer ob 19h razen torka in četrtka, ko bo zjutraj ob 8h. V petek in v soboto po maši vabljeni k molitvi pred Najsvetejšim.
Juti (v ponedeljek) bo po maši (ob 19,45) srečanje članov ŽPS v dosedanji sestavi, ker je pred nami (zadnjo nedeljo v septembru) predlaganje in posledično izbira novih članov župnijskega pastoralnega sveta – ljudi iz župnije, ki so pripravljeni dati na razpolago čas in talente, da bo župnija živa, dejavna in polna Božjega ognja.
V soboto bo Stična mladih 2021. Po Poljanski dolini bo peljal avtobus, ki se bo ustavil v Poljanah ob 8,25. Odhod iz Stične bo ob desetih zvečer. Zaradi števila sedežev v avtobusu, zbiramo prijave še danes. Vsak udeleženec prispeva 5 EUR, ki jih bo izročil na avtobusu. Ostale stroške na udeleženca poravna župnija. Obvezen je PCT pogoj. Vsak naj poskrbi za primerno opremo glede na vremenske razmere.
Ta teden še ni veroučnih srečanj. Urnik verouka sem objavil zaradi načrtovanja prostih dejavnosti in krožkov. Katehetska nedelja bo danes teden ob 10h. Veroukarji skupaj s starši lepo vabljeni! Za peti razred je predlagana veroučna ura v torek po pouku (od 13,40 do 14,25), za deveti razred pa torek ob 16h.
Bog povrni za mesečno darovanje (»ofer«) v farni cerkvi!
SVETE MAŠE
PO 13. 9. 19,00: + Milan Kavčič
TO 14. 9. 8,00: + Janez Potočnik (po n. C. Narigarja)
SR 15. 9. 19,00: ++ Pavle, 40. obl. in Francka Erznožnik
ČE 16. 9. 8,00: V čast Svetemu Duhu
PE 17. 9. 19,00: + Vida Šinkovec, obl.
SO 18. 9. 19,00: Po namenu družine Grilj
NE 19. 9. 7,00: Za župljane
10,00: ++ Angela in Janez Bogataj, Zakobiljek, obl.