17. nedelja med letom (leto B), 25. julija 2021

»Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi.« (Jn 6,9a)

1. berilo

Na Gospodovo zapoved je za vse dovolj jedi

Berilo iz 2. knjige kraljev (2 Kr 4,42-44)

Tiste dni je neki mož prišel v Báal Šalíš in Božjemu možu Elizêju prinesel v vreči kruh iz prvega žita: dvajset ječmenovih hlebov, in svežega klasja. On pa je rekel: »Daj ljudem, da bodo jedli!« Njegov sluga pa je rekel: »Kako naj to postavim pred sto mož?« Tedaj je rekel: »Daj ljudem, da bodo jedli! Kajti tako govori Gospod: ›Jedli bodo in bo še ostalo.‹« Dal je jed prednje; jedli so in še pustili po Gospodovi besedi.

Psalm 145

Odpev: »Gospod dobrotno odpira svojo roko.«

Ps 145,10-11.15-16.17-18

Gospod, hvalila te bodo vsa tvoja dela,

tvoji zvesti te bodo slavili.

O slavi tvojega kraljestva bodo govorili,

o tvoji mogočnosti bodo pripovedovali.

Odpev: »Gospod dobrotno odpira svojo roko.«

Oči vseh čakajo na Gospoda,

on jim daje hrano ob pravem času;

svojo roko dobrotno odpira

in izpolni želje vsem živim.

Odpev: »Gospod dobrotno odpira svojo roko.«

Gospod je pravičen na vseh svojih potih,

dobrotljiv v vseh svojih delih.

Gospod je blizu vsem, ki ga kličejo,

vsem, ki ga kličejo v zvestobi.

Odpev: »Gospod dobrotno odpira svojo roko.«

2. berilo

Eno telo, en Gospod, ena vera, en krst

Berilo iz pisma apostola Pavla Efežanom (Ef 4,1-6)

Bratje in sestre, jaz, jetnik v Gospodu, vas opominjam, da živite vredno klica, s katerim ste bili poklicani, v vsej ponižnosti, krotkosti in potrpežljivosti. V ljubezni prenašajte drug drugega. Prizadevajte si, da ohranite edinost Duha z vezjo miru: eno telo in en Duh, kakor ste tudi bili poklicani v enem upanju svojega poklica. En Gospod, ena vera, en krst: en Bog in Oče vseh, nad vsemi in po vseh in v vseh.

Aleluja

Aleluja. Velik prerok je vstal med nami. Bog je obiskàl svoje ljudstvo. Aleluja.

Evangelij

Kristus daje za vse kruha v obilju

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 6,1-15)

Tisti čas se je Jezus prepêljal na drugo stran Galilejskega, to je Tiberijskega jezera. Za njim je šla velika množica, ker je videla znamenja, ki jih je delal na bolnikih. On pa se je vzpel na goro in tam sédel s svojimi učenci. Blizu je bila pasha, judovska velika noč. Ko je Jezus povzdignil oči in videl, da prihaja k njemu velika množica, je rekel Filipu: »Kje naj kupimo kruha, da bodo tile jedli?« To pa je rekel, ker ga je preizkušal; sam je namreč vedel, kaj bo storil. Filip mu je odgovóril: »Za dvesto denarijev kruha jim ne bi bilo dosti, da bi vsak dobil vsaj majhen kos.« Eden izmed njegovih učencev, Andrej, brat Simona Petra, mu je rekel: »Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?« Jezus je dejal: »Recite ljudem, naj sedejo.« Bilo pa je na tistem kraju veliko trave. Posedlo je torej kakih pet tisoč mož.

Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdélil med sedeče. Prav tako je razdélil tudi ribe, kolikor so jih hoteli. Ko so se najedli, je rekel svojim učencem: »Poberite koščke, ki so ostali, da kaj ne bo šlo v izgubo.« Pobrali so jih torej in napolnili dvanajst košar s koščki, ki so od petih ječmenovih hlebov ostali tistim, ki so jedli. Ko so ljudje videli, da je stóril znamenje, so govorili: »Ta je resnično prerok, ki mora priti na svet.« Ker je Jezus spoznal, da nameravajo priti in ga s silo odvêsti, da bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil na goro.

Iz malega veliko!

Danes je nedelja tretje poti, nedelja nemogočega in nedelja presenečenj.

Jezus se s svojimi učenci ponovno prepelje na drugo stran Galilejskega, to je Tiberijskega jezera. Ponovno torej zamenja zorni kot, ker želi ponovno sporočiti novost, ki je človeškemu očesu, ločenemu od Božjega, nujno prikrita.

Za Njim je šla množica, ker je videla znamenja in vendar ta ista množica tudi na koncu pomnožitve kruha ne razume pravega pomena tega dejanja. Ni torej dovolj gledati po človeško, pomembno je stičišče Božjega in človeškega očesa. Ker torej še ne doumejo in hočejo na koncu Jezusa postaviti za kralja, jim ta pobegne.

Na začetku Janezove pripovedi pa najdemo poudarek, da se Jezus z učenci umakne stran od množic, na goro. In množica ga, podobno kakor prejšnjo nedeljo, poišče. In tej množici Jezus ponovno izkaže usmiljenje. Vendar pred tem pripravi posebno katehezo svojim učencem, ko jih preko Filipa in Andreja sprašuje po tem, kaj naj storijo, čeprav je sam dobro vedel, kaj bo storil. Oba, Filip in Andrej, data človeški odgovor, ki vedno računa in preračunava, obrača in nujno izloča, saj ne more zadovoljiti velikosti potreb.

Rešitev torej ni v denarju (200 denarijev kruha ne bi bilo dovolj), ni v računanju in matematiki (5 hlebov in 2 ribi), temveč je rešitev v tretji poti, ki vključuje Kristusa sam in ki vključuje tudi človeka. Namreč samo tisto, kar bo izročeno v Roke z ljubeznijo in zaupanjem, s popolno predanostjo izpustitve, bo rodilo obilen sad za mnoge!

Samo potem, ko se človek zave, da je dar, da ima 5 hlebov in 2 ribi in samo potem, ko je ta skromen dar pripravljen tudi darovati v Roke, se zgodi!

Kako preprosto in obenem tako novo in nepredvidljivo, kajti ta, tretja pot Kristusa, vedno vključuje tudi daritev samega sebe.

Tako Filip v evangeliju kakor mož iz prvega berila sprašujeta tipično človeško vprašanje, ki se tega boji in zato išče, a ne najde odgovora.

“Kako naj to (20 ječmenovih hlebov in klasje) postavim pred sto mož?” in “Kje naj kupimo kruha, da bodo tile jedli?”

Kajti pri vsem tem ni problem v odgovoru, temveč v napačnem vprašanju, ki se skuša izogniti veliki noči. Tako človek prej ali slej začuti, da mora pobegniti, ker vsemu skupaj ni kos. In dejansko ostali trije evangelisti pripovedujejo točno o tem; namreč, kako so učenci že ob samem pogledu na množice Jezusa prosili, naj jih odpusti v bližnje vasi in mesta, da si kupijo živeža. Bali so se namreč, da bi pojedli njih same. A Jezus jih preseneti ravno v njihovem strahu in jim spregovori: “Dajte jim vi jesti!”

Božja pot vedno vključuje mene samega, vedno vključuje nekaj, kar je človek poklican podariti in izročiti, pa četudi so to samo hlebčki in ribice. Šele ko v veri v Očeta vse to izpusti in nameni še drugim, lahko doživi, da bo sit sam kakor tudi pet tisoč drugih mož.

Za tretjo pot so torej pomembni naslednji koraki:

1) Jezus je ob prihajanju množic povzdignil oči, kar pomeni, da je bil prej usmerjen v notranjost srca, kjer je potekal nenehen pogovor z Očetom. Jezus je v povezanosti z Očetom nenehno živel kot Sin, zato se lačnih množic ne prestraši, temveč ob pogledu nanje doživi veliko usmiljenje in sočutje, ki gre tako daleč, da dejansko da samega sebe v Telo in Kri, v hrano za mnoge.

2) Šele ko se človek odkrije kot ljubljeno bitje, lahko daruje samega sebe drugemu. Ta daritev pa mora skozi Kristusa, kajti edino On lahko iz malega, kar premore človek, naredi polnost dvanajstih košar, torej polnost življenja.

Kako močno to velja ob zakramentu zakona, ko se zaročenca darujeta drug drugemu preko Kristusa in prav zato prejmeta milost, ki bo hranila ves čas njunega zakona tako, da bo vedno ostajalo polnih košar koščkov. In kako močno se ta pomnožitev dejansko zgodi ob vsakem zakramentu, kajti tam je na poseben način Kristusova roka tista, ki sprejema človeško in posveča v Božje, sprejema greh in vrača nedolžnost. Duhovni človek torej potrebuje zakramente in nato ustvarja odnose ljubezni, ki pomnožujejo dobro.

3) Vsak od nas ima 5 hlebov in 2 ribi. Zagotovo! In vsak od nas je v življenju prej ali slej poklican dati vse! Edino tako se rodi veselja in sreča.

4) Darov nihče ni prejel samo zase, ampak za vse, zato je človek tisti, ki šele z daritvijo svojega življenja nahrani mnoge. To je bistvo materinstva in očetovstva. Biološkega in duhovnega, tistih, ki imajo otroke in tistih, ki jih nimajo. Bistvo je namreč v prehodu iz strahu zase, v skrb za druge, za prehod iz skrbi: “Kje naj kupimo kruha, da bodo tile jedli?” v skrb: “Daj ljudem, da bodo jedli! Kajti tako govori Gospod: Jedli bodo in bo še ostalo.”

5) Pavel Efežane spodbuja, naj živijo vredno klica, s katerim so bili poklicani tako, da se darujejo drug drugemu v vsej ponižnosti, krotkosti in potrpežljivosti. Naš klic je klic ljubezni, ki se ni preštevala, ampak se je dala. Zato je odgovor našega življenja, vreden naše poklicanosti točno ta: podariti samega sebe, preko rok Kristusa, drugemu! V konkretnosti odločitev, tudi življenjskih.

Vir: Blog Bom vrgla mreže (Anja Kastelic), foto: Unsplash, obj.: M. B.

OZNANILA

Godovi ta teden: jutri Joahim in Ana, starši Device Marije, v torek Gorazd, Kliment in drugi učenci Cirila in Metoda, v četrtek Marta, Lazarjeva sestra, v petk Peter Krizolog, škof, cerkveni učitelj, v soboto Ignacij Lojolski, ustanovitelj jezuitov, nedelja je 18. med letom, za našo župnijo nedelja krstov.

Svete maše ta teden bodo vse darovane zvečer ob 20h razen torka in četrtka, ko bo sv. maša zjutraj ob 7h.

V sredo ob 19h bo priprava staršev na krst njihovih otrok. Priglasitev otroka bo možna v ponedeljek dopoldne do 10h ali v sredo ves dopoldan. Prej pokličite po telefonu.

V petek in v soboto po maši vabljeni k molitvi pred najsvetejšim.

Bog povrni za vaše darove ob blagoslovu avtomobilov! Za misijonska vozila ste darovali 2.250 EUR. Misijonarji in njihovi prijatelji vam bodo hvaležni!

Jutri, na god sv. Ane, škofjeloški kapucini vabijo k shodu v čast sv. Ani, ki je zavetnica njihove cerkve v Loki. Ob 8. uri bo maševal zlatomašnik br. Placid Prša. Ob 11. uri bo ponovitev nove maše br. Jurija Slamnika, ki bo vsem navzočim podelil tudi novomašni blagoslov. Popoldne ob 18. uri bo tradicionalno somaševanje bratov kapucinov vodil br. Matej Štravs ob 20 letnici duhovništva. Slovesnost svete maše bodo sklenili s petimi litanijami Matere Božje. Po končani slovesnosti bo pogostitev na samostanskem vrtu. Ves dan bo tudi priložnost za spoved. Iskreno vabljeni k sv. Ani, zavetnici in priprošnjici vseh mater!

Praznovanje godu svete Ane bo tudi na Ledinici (fara Žiri). Ob 9.00 dopoldan bo sveto mašo vodil g. Gabrijel Kavčič, ob 17.00 pa bosta vodila somaševanje letošnja novomašnika g. Boštjan Dolinšek in g. Peter Čemažar, ki bosta podelila tudi novomašni blagoslov.

V nedeljo, 1. avgusta, vabljeni na 33. romanje treh Slovenij na Svete Višarje. Ob 10,30 bo predavanje zgodovinarja in latinista prof. dr. Aleša Mavra z naslovom Čas prostosti: V čem se je leto 1991 razlikovalo od naših dni? Ob 12h bo slovesna sveta maša, ki jo bo skupaj z izseljenskimi duhovniki daroval beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Po maši bo na ploščadi za cerkvijo krajši kulturni program. Dogodek organizirata Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi.

Danes teden bo redno mesečno darovanje za potrebe župnije.

SVETE MAŠE

PO 26.  7. Drugje:      Po namenu

TO 27.  7.  7,00:      + Marica Majeršič     

SR 28.  7. 20,00: ++ Starši in bratje Rant

ČE 29.  8.  7,00:           Na čast Materi Božji za zdravje

PE 30.  8. 20,00: ++ Šuštarjevi iz Gorenjega Brda       

SO 31.  8. 20,00:    + Lenart Jesenko

NE 1.  8.  7,00:         Za župljane       

                 10,00:   + Vinko Pintar, Barbin, Poljane