Do sem pojdeš, naprej pa ne …

Kako močen stavek, ki ga Bog daje Jobu iz viharja.

Joba, ki smo mu v tarnanju sredi bolečin, nerazumevanja in stisk tako zelo podobni, Gospod sprašuje, kdo je zaprl morje z vrati, kdo je nasipal proti njemu mejo in mu postavil zapah? Kdo, če ne On, ki sta mu pokorna celo veter in morje? On, ki ima v rokah vse in ve, kjer so meje, On, ki mu tako težko zaupamo, da res ve, kje so naše meje in koliko zmoremo.

Gospod je torej tisti, ki postavlja meje – meje preizkušnji, meje stiski, meje viharjem in valovom, ki butajo v naše življenje, postavlja pa tudi meje nam samim, kajti tudi nas uči, da bi v svojem življenju znali postavljati meje. Sebi in drugim.

Tudi mi se moramo naučiti ta pomembni stavek: “Do sem pojdeš, naprej pa ne, tu bo obstala moč tvojih valov!” Ga izreči vsakič, ko “morje” v nas izbruhne in uide iz naše notranjosti. To morje strasti, ki nas brezglavo premetava, to morje naše nauravnovešenosti, morje naših burnih reakcij, ki nas prehitevajo in s katerimi napademo druge in morje lastnega greha. Vse to mora slišati: “Do sem pojdeš, naprej pa ne, tu bo obstala moč tvojih valov!”

Temu se reče samoobvladanje, ki je en od temeljnih darov Svetega Duha.

Potrebno pa je postaviti meje tudi viharju in valovom, ki se včasih prav neusmiljeno zaganjajo v nas od zunaj. Kajti včasih sami damo drugim moč, da nas zalivajo, napadajo, jemljejo, stopajo “čez” … Tudi tistemu, ki rani, je potrebno reči: “Do sem pojdeš, naprej pa ne, tu bo obstala moč tvojih valov!”

Prav tako trpljenju, ki nas nenehno požira in utaplja v svojih valovih. Na bolečino se človek lahko tudi privadi, se nanjo naveže, jo ljubkuje in na njej “kraljuje”. Tudi lastni bolečini je potrebno postaviti mejo: “Do sem pojdeš, naprej pa ne, tu bo obstala moč tvojih valov!”

In nenazadnje jo je potrebno postaviti sebi takrat, ko spoznamo, da smo začeli brezglavo begati od ene dejavnosti k drugi, od ene aktivnosti v drugo, največkrat iz strahu pred globoko tišino, ki nastane v srcu, ko Nekdo tej tržnici izreče: “Utihni! Molči!”

A šele tam, v globoki tišini srca, ki je pogosto prav sad viharjev in sad izkušnje Boga, se rodi tisto novo, o katerem piše Pavel.

“Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.”

V tej globoki tišini se zgodi tista druga stran, na katero nas Bog tako pogosto želi prepeljati. Da bi staro minilo in bi zaživeli z novim mišljenjem, novim ravnanjem in novimi reakcijami. Da bi se zavedli naše “biti” v Kristusu vedno, v viharjih in izven njih.

Obenem pa se v tem prehodu na drugo stran, ki gre skozi vihar, razodene Bog sam. Že v prvem berilu beremo, kako je Gospod iz viharja spregovoril Jobu. Iz viharja. Situacije, ki se jih tako bojimo in ki nas presegajo, postanejo lahko kraj razodetja Boga samega. Učence prepelje na drugo stran potem, ko se je zvečerilo. Spet. Večer, noč. Boga srečamo tam, kjer ga najmanj želimo srečati.

Ampak kaj dejansko je ta prehod, ki so ga učenci morali narediti in h kateremu smo povabljeni tudi mi?

Evangelist Marko piše, da so Jezusa vzeli v čoln, v katerem je bil. Jezus je torej že bil v čolnu, ker se je odločil biti tam, oni pa so še vedno mislili, da morajo Boga vzeti, ujeti, ugrabiti, nadzirati, uporabiti zase. Zato jim Jezus na en način “uide” in spi na krmi.

Dopusti, da se počutijo same, izgubljene, celo zapuščene.

In takrat se v njih zgodi preobrat. K Njemu ne pristopijo več z ukazom, kontrolo, ne želijo ga več “vzeti”, ampak mu postavijo vprašanje. Vprašanje pa daje prostor drugemu, da se lahko razodene. Tam se Jezus “zbudi” in stori, kar je potrebno storiti. Postavi meje.

Pokaže, da želi ostati Bog, tisti, ki se ga ne da zgrabiti in uporabiti za svoje načrte. Želi pa, da mu pripravimo prostor. Tudi s tem, da nehamo postavljati meje Bogu in jih začnemo sebi in tam, kjer jih moramo – neurju strasti in greha.

To je druga stran, nova stvaritev, ki jo Jezus pokaže. Človek, ki ne živi več zase, ampak za tistega, ki je zanj umrl in vstal in s tem postane poslušen Njemu in ne več samemu sebi. Njemu, ki se je odločil, da bo ostal z nami. Brez izjeme.

Že res, da se pogosto zdi, kakor bi ga ne bilo, zdi, da na krmi spi in mu ni mar za vse, kar v življenju doživljamo. In vendar nas prav s tem uči, da je vera veliko več kakor samo “čutiti Boga”!

Vera je živeti v zavedanju, da je Jezus v mojem čolnu. Enkrat se da zaznati, drugič spi in vendar ostaja tam.

To je zrela vera, v katero nas želi peljati On, ki ne bo dopustil, da bi bili preskušani čez mero. Kajti tudi morje preizkušenj in viharjev tega življenja ima svojo mejo!

Vir: Blog Bom vrgla mreže (Anja Kastelic)

OZNANILA

Godovi ta teden: jutri Alojzij Gonzaga, redovnik, v torek Janez Fisher, škof in Tomaž More, mučenca, v sredo Jožef Cafasso, redovnik in kresni večer, v četrtek Rojstvo Janeza Krstnika, v petek je praznik Dan državnosti, v soboto goduje Ciril Aleksandrijski, škof, cerkveni učitelj, nedelja je 13. med letom, za našo župnijo praznik sv. birme; goduje Ema Krška, kneginja.

Večerne svete maše ta teden bodo ob 20h razen srede, ko bo že ob 19h.

V sredo bo sv. maša tudi zjutraj ob 8h (devetdnevnica). V soboto bo sv. maša samo zjutraj ob 8h.

Ta teden bo potekal v znamenju devetdnevnice pred birmo. Birmovalec nadškof Stres se bo srečal z birmanci, njihovimi starši in botri v torek ob 18,30. Po maši bo kratko srečanje za botre. V sredo bo devetdnevnica zjutraj ob 8h, v četrtek in petek zvečer ob 20h. V petek bo spoved za birmance, med sveto mašo za njihove starše in botre.

Na kresni večer, v sredo, 23. junija, ob 19h vabljeni k maši za domovino, ob 20h na praznovanje s kulturnim programom in kresovanjem  sredi Poljan. Slavnostni govornik bo ustavni sodnik  prof. dr. dr. Klemen Jaklič. V četrtek, 24. junija, naj ob 18h po vseh župnijskih cerkvah zvoni v čast 30. obletnice samostojnosti in neodvisnosti. Na Dan državnosti, v petek, 25. junija vabljeni na pohod k poljanskim podružnicam ob 6h izpred farne cerkve v Poljanah, kolesarji bodo startali ob 8h iz centra Poljan.

Dijaki in študenti vabljeni na zahvalno romanje na Brezje ob zaključku šolskega in študijskega leta, ki bo potekalo v noči od 25. do 26. junija 2021. Začelo se bo z blagoslovom ob 21h pred Zavodom svetega Stanislava. Kdor želi, se lahko pridruži tudi v Kranju, kjer bo ob 2h glavni postanek. Zahvalna sveta maša bo na Brezjah potekala 26. junija ob 7h daroval pa jo bo g. škof Anton Jamnik. Kdor bi potreboval avtobusni prevoz domov, naj do 23. junija odda prijavo na spletni strani Katoliške mladine, kjer si lahko preberete tudi več informacij.

SVETE MAŠE

PO 21.  6. 20,00:   + Slava Bonča

TO 22.  6. 20,00:   + Janez Lavtar, obl.

SR 23. 6.  8,00:  ++ Kovačevi

                  19,00:       Za domovino

ČE 24.  6. 20,00:       Za ++Balantinove in v zahvalo za novo hišo

PE 25.  6. 20,00:    + Miro Bonča, 15. obl.

SO 26.  6.  8,00:        V zahvalo                            

NE 27. 6. 7,00:    Za župljane      

                10,00:        Za birmance, starše in botre

                          ++ Boštjencovi    

VABILO

OB 30. ROJSTNEM DNEVU NAŠE DOMOVINE SLOVENIJE VAS VABIMO NA PRAZNOVANJE

DNEVA DRŽAVNOSTI

Na kresni večer, v sredo, 23. junija 2021

ob 19.uri maša za domovino v župnijski cerkvi Sv. Martina v Poljanah,

ob 20. uri

praznovanje s kulturnim programom in kresovanjem  sredi Poljan

(v primeru dežja bo prireditev v dvorani kulturnega doma)

Slavnostni govornik bo

Ustavni sodnik  Prof. Dr.Dr. Klemen Jaklič

Na Dan državnosti, v petek, 25. junija 2021

pohod k poljanskim podružnicam

pohodniki začnejo pot ob 6.00 uri izpred farne cerkve v Poljanah

kolesarjenje k poljanskim podružnicam

gorski kolesarji startajo ob 8. uri iz centra Poljan

Lepo vabijo:

KRAJEVNA SKUPNOST POLJANE

OBČINA GORENJA VAS – POLJANE     

KRAJEVNA DRUŠTVA

OŠ POLJANE

Prireditev bo potekala v okvirih »priporočil za preprečevanje prenosa in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2«

Prireditve naj se udeležijo le zdravi obiskovalci.