Na željo papeža Frančiška bo v mesecu maju v romarskih svetiščih po vsem svetu ob 18. uri po srednjeevropskem času potekala molitev rožnega venca, v prošnji za prenehanje pandemije.
Maja vsak dan ob 18. uri rožni venec iz različnih svetišč
Molitveni maraton, ki ga organizira Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije, bo potekal pod geslom »Vsa Cerkev je neprenehoma molila k Bogu«, ki je vzeto iz Apostolskih del. Neposredni prenos molitve iz tridesetih romarskih svetišč bo mogoče spremljati preko vatikanskih medijev. Prvi dan in zadnji dan, torej 1. in 31. maja, bo molitev vodil sveti oče.
Pomen občestvene molitve
Povabilo papeža Frančiška v prvi vrsti govori o moči molitve v času nevarnosti ter posebej o priprošnji k Devici Mariji, h kateri se kristjani zatekajo od samih začetkov. Pomenljiva je občestvena molitev, o kateri je Jezus dejal: »Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih.« (Mt 18,19) Gre za konkretno obljubo, ki lahko vzbudi veliko upanje, če tista »dva« postaneta veliko ljudstvo, ki je združeno z enim samim namenom. In pričakovanje je še močnejše, če prošnja doseže Boga po priprošnji »naše pomočnice«, matere Njega, ki je dal prej omenjeno obljubo.
Zatekanje k Mariji od vsega začetka
Prvi kristjani so to takoj razumeli. Katakombe so polne napisov, s katerimi so določeno osebo ali stvar izročali Mariji. Še preden je efeški koncil Marijo razglasil za Božjo Mater, so se nekatere molitve z ustnic tistih, ki so bili v nevarnosti, dvigale k Njej, ki je predstavljala utrdbo zoper vsakršnemu zlu. Sub tuum praesidium, »Pod tvoje varstvo pribežimo, o sveta Božja Porodnica …« je prošnja, ki jo Cerkev moli že vsaj 1800 let in zgodovina krščanstva je tudi zgodovina neskončne in prepričane pobožnosti do Marije. Je zgodovina neštetih milosti zgodovinskih »ozdravljenj« in kdove koliko osebnih čudežev. Gre za pobožnost, ki je v rožnem vencu našla univerzalni ritem, kraj upanja za eno ali več duš skupaj; čas tolažbe, kljub samoti v bolezni.
Zgodovina vere
Ta zgodovina prihaja v naše dni preko dejanj in besed svetnic ter svetnikov, razglašenih in nerazglašenih. Preko t.i. »marijanskih« papežev, ki niso pomišljali, da ne bi Božji Materi izročili človeštva na robu ali prepadu vojn in katastrof. Prihaja preko besed papeža Frančiška, župnika sveta v času, ko je bil svet brez župnij, preko njegovih vsakodnevnih molitvenih namenov iz Doma sv. Marte v času popolnega zaprtja. In predvsem prihaja preko njegovih dejanj in molitve na praznem Trgu sv. Petra 27. marca 2020; papež, simbolična lisa svetlobe v temi, ki stoje pred starodavno ikono roti rešiteljico ne le za rimsko ljudstvo, ampak za ves svet. Gre za zgodovino, ki ni drugega kot zgodovina vere. Le-ta bo sedaj obogatena z zborom marijanskih svetišč, ki si bodo medsebojno podajali »štafeto« molitve rožnega venca.
Vsak dan rožni venec iz bazilike sv. Petra
Naj ob koncu spomnimo, da od 17. aprila od ponedeljka do sobote ob 12. uri ponovno poteka tudi neposredni prenos molitve rožnega venca iz bazilike svetega Petra. Vodi jo kardinal Angelo Comastri, upokojeni papežev vikar za Vatikan in upokojeni nadduhovnik bazilike sv. Petra. Omenjena molitev se je začela marca 2020, v času prvega vala pandemije, z namenom, da bi ljudem vlila upanje, in je bila zelo dobro sprejeta.
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan