Velika noč, 4. aprila 2021
»Peter in oni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu« (Jn 20,3)
1. berilo
Ko je vstal od mrtvih, smo z Njim jedli in pili
Berilo iz apostolskih del (Apd 10,34.37-43)
Tiste dni je Peter spregovóril: »Veste, kaj se je dogajalo po vsej Judeji, začenši v Galileji, po krstu, ki ga je oznanjal Janez: Veste o Jezusu iz Nazareta, ki ga je Bog mazilil s Svetim Duhom in z močjo; hodil je iz kraja v kraj ter delal dobra dela in ozdravljal vse, ki so bili pod hudičevo oblastjo; zakaj Bog je bil z njim. Mi smo priče vsemu, kar je storil v judovski deželi in v Jerúzalemu. Razpeli so ga na križ in usmrtili. Bog pa ga je obúdil tretji dan in mu dal, da se je očitno prikazoval, a ne vsemu ljudstvu, temveč pričam, ki jih je Bog vnaprej izbral, nam, ki smo z njim jedli in pili, potem ko je vstal od mrtvih. Nam je tudi naróčil, naj oznanjamo ljudstvu in pričamo, da je on tisti, ki ga je Bog določil za sodnika živih in mrtvih. O njem pričujejo vsi preroki. Vsakomur, ki veruje vanj, so v njegovem imenu odpuščeni grehi.«
Psalm 118
Odpev: »To je dan, ki ga je Gospod narédil.«
Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober,
vekomaj traja njegova dobrota.
Naj vendar reče Izrael:
»Vekomaj traja njegova dobrota.«
Odpev: »To je dan, ki ga je Gospod narédil.«
Gospodova desnica me je dvignila,
Gospodova desnica je mogočno delovala.
Ne bom umrl, ampak žível,
pripovedoval bom o Gospodovih delih.
Odpev: »To je dan, ki ga je Gospod narédil.«
Kamen, ki so ga zidarji zavrgli,
je postal vogelni kamen.
To je Gospodovo delo,
v naših očeh je čudovito.
Odpev: »To je dan, ki ga je Gospod narédil.«
2. berilo
Iščite, kar je zgoraj, kjer je Kristus
Berilo iz pisma apostola Pavla Kološanom (Kol 3,1-4)
Bratje in sestre, če ste vstali s Kristusom, iščite to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, ki sedi na Božji desnici. Mislite na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji. Umrli ste namreč in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu. Ko se bo prikazal Kristus, vaše življenje, tedaj se boste tudi vi prikazali z njim v slavi.
*ali*
Bratje in sestre, mar ne veste, da malo kvasa prekvasi vse testo? Postrgajte stari kvas, da boste novo testo, ker ste nekvašeni. Kristus, naše velikonočno jagnje, je bil namreč žrtvovan. Praznujmo, pa ne s starim kvasom hudobije in zla, ampak z nekvašenim kruhom iskrenosti in resnice.
Aleluja
Aleluja. Naše velikonočno jagnje, Kristus, je bilo darovano, zato obhajamo praznik v Gospodu. Aleluja.
Evangelij
Potrebno je bilo, da je Kristus vstal od mrtvih
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 20,1-9)
Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba. Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in óni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehítel in prvi prišel h grobu. Sklônil se je in videl povôje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povôje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, a ne ob povôjih, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. Nista še namreč razumela Pisma, da mora Gospod vstati od mrtvih.
Tokrat me je ob razmišljanju o velikonočnem dogodku nagovorila predvsem zanimiva druščina, ki se prva pojavi ob grobu: Marija Magdalena, potem Simon Peter in učenec, ki ga je Jezus imel rad.
Marija Magdalena je verjetno tista, ki jo je Jezus osvobodil sedmih hudih duhov, kakor omenja evangelist Luka.
O Simonu Petru vemo precej več. V teh dneh smo lahko v poročilu o Jezusovem trpljenju slišali tudi, da ga je zatajil. Sicer pa se je vedno postavljal s svojimi besedami in bil skoraj vedno prvi ob Jezusu. Spomnimo se ga, kako je hotel k Jezusu po vodi, pa se je zaradi strahu utapljal; potem pomislimo, kako se je zgrozil ob Jezusovi napovedi trpljenja. Skratka zelo energičen, a ne preveč stabilen mož.
In učenec, ki ga je Jezus imel rad. To je verjetno apostol Janez. Ta se zdi bolj tih. V teh dneh smo ga lahko opazovali naslonjenega na Jezusove prsi, ko je z njim obhajal zadnjo večerjo. Sicer pa je bil tudi eden izmed tistih, ki je sledil Jezusu v najbolj intimnih trenutkih, kot so spremenjenje na gori ali pa pod križem, ko mu Jezus izroči svojo mater Marijo.
Gotovo ni naključje, da so prav ti prvi praznovali velikonočno jutro. Zakaj? Kaj je skupno tem likom?
Neverjetna želja, da bi bili z Jezusom. Vsi so ga občudovali kot človeka in Boga hkrati, kot poosebljeno dobroto in pot v novo življenje. Zanje je bil preprosto Odrešenik!
Navdajalo jih je hrepenenje po Njem in izredna hvaležnost za tisto, kar jim je storil v življenju. To je tudi razlog, da so lahko prvi na nek način proslavljali velikonočno zmago.
Kar je pripeljalo Magdaleno, Petra in Janeza k Vstalemu, je razlog tudi za naše veselje. Zato vam želim prav ob njih voščiti veselo veliko noč.
Veselje velike noči delim najprej z vami, ki skupaj z Marijo Magdaleno čutimo svojo grešnost. Greh nas vedno znova peha v objem hudobnega duha. Ob Vstalem Gospodu pa čutimo novo svobodo. On je tisti, ki nas rešuje greha in oblasti hudega duha. Zato je naše veselje tako veliko. On je premagal hudega duha in vsak greh, on nas osvobaja. Veselja v tej svobodi vam danes še posebej želim!
Veselje velike noči želim deliti z vami, ki se v Petru najdete prestrašene in nemočne. Kljub vedno novim strahovom nam današnji dan govori, da so vsi strahovi ob Vstalem odveč. On vedno zmaga vsak strah, le naslanjati se moramo vedno znova nanj in mu zaupati.
Veselim se z vami, ki Jezusa kljub lepim obljubam zatajite, pa nam Gospod vedno odpušča, nikoli ne očita. To je velika noč, ko Gospod pozablja naše grehe in še vedno verjame, da bomo svoje obljube izpolnili.
Veselim se z vami, ki vam kot Petru ne diši trpljenje, pa nam Vstali Gospod pokaže, da trpljenje ni nesmisel, ampak nujna pot ljubezni, pot do vstajenja. Veselimo se z Gospodom, ki nas vabi, da z njim trpimo, a ne za obup ampak za vstajenje.
Veselim se tudi z vsemi, ki se kakor Janez radi naslanjate na Gospodove prsi, v molitvi in zakramentih, in iz njih črpate moči za svoje življenje. Velika noč nam govori, da je ljubezen premagala sovraštvo, da je bližina ob Gospodu nagrajena z življenjem. Veselimo se Gospodovega vstajenja in obljube, da nas bo povezanost z Gospodom pripeljala tudi do naše večne velike noči.
Velika noč je veselje za vsakega, ki se lahko najde v podobah prvih prič vstajenja. Meni so domači vsi.
Naj vas ob tem voščilu povabim, da s pričami vstajenja stopamo naprej v življenje:
Z Magdaleno vedno znova priznavajmo svoje grehe in se veselimo, da nas Gospod osvobaja.
S Petrom si priznavajmo strahove in prazne obljube, ter se veselimo, da nam Gospod vedno odpušča.
Z Janezom si pogumno priznajmo, da si želimo Gospodove bližine in se oklenimo Njega, ki nam na vsakem koraku želi stati ob strani.
Vesele velike noči vam torej želim. Veselja ob svobodi, odpuščanju in bližini Njega, ki je Vstal in živi!
Pripravil: Ervin Mozetič
OZNANILA
Jutri je Velikonočni ponedeljek. Mašo ob 9h bo možno spremljati preko spletne strani.
Maše med tednom ne bodo javne, maševal jih bom po namenih, ki so bili dogovorjeni pred odpovedjo javnih maš. Na Belo nedelja ali na nedeljo Božjega usmiljenja bo sveta maša ob 9h prenašana preko spletne strani.
Po namenu + Franca Trpina so darovali sorodniki in sosedje 160 EUR za venec, ki ne ovene. Bog povrni!
Naj vam voščim z besedami dveh voščil, ki sem jih prejel te dni: »Naj bodo velikonočni prazniki prežeti z upanjem in veseljem« ter »Zarja velikonočnega jutra naj vas vedno znova napolnjuje z upanjem, ki nam daje smisel in pogum, da z vedrim pogledom zremo v prihodnost!« Dodajam še voščilo založbe Salve z Rakovnika: » Velika noč nam sporoča, da je dobrota močnejša od zla in da Bog ostaja z nami, če ga povabimo v svoje življenje. V času, ki smo ga preživljali in ga še živimo, je veliko negotovosti in strahu, zato še toliko bolj potrebujemo Božjega varstva. Oklenimo se upanja in stopimo na pot za Jezusom.« Bog vas živi!
SVETE MAŠE
PO 5. 4. ++ Starši Čadež, Žabja vas
9,00: + Janez Potočnik, 7. dan
+ Valentin Bogataj, Gabrška gora
TO 6. 4.: V dober namen
SR 7. 4.: + Jakob Ušeničnik, 30. dan
ČE 8. 4.: + Franc Trpin, 30. dan
PE 9. 4.: + Frančiška Stanonik, Zakobiljek
SO 10. 4.:+ Frančiška Pintar
NE 11. 4.: Za župljane
9,00: + Angela Stanič, Kanada
