5. postna nedelja (tiha) (leto B), 21. marca 2021
»Če kdo hoče meni služiti, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik.«
Teden družine (19.-25. marec)
1. berilo
V novi zavezi se Bog grehov ne spominja več
Berilo iz knjige preroka Jeremija (Jer 31,31-34)
»Glej, pridejo dnevi,« govorí Gospod, »ko bom z Izraelovo hišo in Judovo hišo sklenil novo zavezo. Ne zaveze, kakršno sem sklenil z njihovimi očeti tistega dne, ko sem jih prijel za roko, da bi jih izpêljal iz egiptovske dežele; to zavezo z menoj so prelomili, čeprav sem bil njihov gospodar,« govorí Gospod. »To je marveč zaveza, ki jo bom sklênil z Izraelovo hišo po tistih dneh,« govorí Gospod: »Svojo postavo bom dal v njihovo notranjost in v njih srce jo bom zapisal. Jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo. Ne bodo več učili vsak svojega rojaka, vsak svojega brata in rekli: ›Spoznajte Gospoda!‹, ker me bodo poznali vsi, od najmanjšega do največjega med njimi,« govorí Gospod. »Kajti njihovo krivdo bom odpústil in njihovega greha se ne bom več spominjal.«
Psalm 51
Odpev: »Čisto srce, o Bog, mi ustvari.«
Usmili se me, Bog, po svoji milosrčnosti,
v svojem obilnem usmiljenju izbriši moje pregrehe!
Popolnoma me operi moje krivde,
mojega greha me očisti!
Odpev: »Čisto srce, o Bog, mi ustvari.«
Čisto srce, o Bog, mi ustvari,
duha stanovitnosti v meni obnôvi.
Ne zavrzi me izpred svojega obličja,
svojega Svetega Duha mi ne odvzemi.
Odpev: »Čisto srce, o Bog, mi ustvari.«
Vrni mi veselje nad svojim odrešenjem,
duha velikodušnosti v meni utrdi.
Uporne bom učil tvojih potov,
grešniki se bodo vrnili k tebi.
Odpev: »Čisto srce, o Bog, mi ustvari.«
2. berilo
Jezus se uči pokorščine in postane začetnik večnega zveličanja
Berilo iz pisma Hebrejcem (Heb 5,7-9)
Bratje in sestre, Kristus je v dneh svojega življenja na zemlji daroval molitve in prošnje z močnim vpitjem in solzami njemu, ki bi ga mogel rešiti iz smrti, in bil je uslišan zaradi bogovdanosti. Čeprav je bil Sin, se je iz tega, kar je pretrpel, naúčil poslušnosti, dosegel popolnost in postal vsem, ki so mu poslušni, počelo večnega odrešenja.
Vrstica pred evangelijem
Če kdo hoče meni služiti, najhodi za menoj, govorí Gospod, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik.
Evangelij
Če seme umre, obrodi obilen sad
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 12,20-33)
Tisti čas je bilo med tistimi, ki so na praznik prišli počastit Boga, tudi nekaj Grkov. Ti so stopili k Filipu, ki je bil iz Betsájde v Galileji, in ga prosili: »Gospod, radi bi videli Jezusa.« Filip je šel in to povedal Andreju. Andrej in Filip pa sta stopila k Jezusu in mu to povedala. Jezus jima je odgovóril: »Prišla je ura, da se Sin človekov poveliča. Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu. Kdor ljubi svoje življenje, ga bo izgúbil; kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje. Če kdo hoče meni služiti, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo meni služi, ga bo počástil Oče. Zdaj je moja duša vznemirjena. In kaj naj rečem? Oče, reši me iz te ure? Zavoljo tega sem vendar prišel v to uro. Oče, poveličaj svoje ime!« Tedaj je prišel glas iz nebes: »Poveličal sem ga in ga bom spet poveličal.« Množica, ki je stala zraven in to slišala, je govorila: »Zagrmelo je.« Drugi pa so govorili: »Angel mu je govóril.« Jezus je odgovóril in rekel: »Ta glas ni nastal zaradi mene, ampak zaradi vas. Zdaj je sodba nad tem svetom, zdaj bo vladar tega sveta izgnan, in ko bom povzdignjen z zemlje, bom vse pritegnil k sebi.« To pa je rekel, da je označil, kakšne smrti bo umrl.
Peta postna, tiha nedelja: Pasti v zemljo
O, ko bi resnično zmogli utihniti pred skrivnostno logiko semena, ki je nihče zares ne razume in vendar sluti, da je resnična.
Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane samo; če pa umre, obrodi obilo sadu.
Človeška volja pa od prvega greha naprej dela vse na tem, da bi sebe – to seme – ohranila, pokazala svetu, ga poveličala sama, skrbela zanj in delala vse, da nikoli ne bi padlo v to temno, vlažno in umazano zemljo, kjer je vse skrito pred očmi sveta.
Jezus je prevzel prav to našo človeško voljo, ki se boji sama zase, ki se boji smrti in trepeta vsakič, ko nima prav, da bi jo kot Sin, v tej svoji Božji naravi, ponovno osvobodil in odrešil. Za nas je storil tisto, česar sami nismo mogli. Človeško padlo voljo je ponovno zedinil z Očetovo. Cena je bil Getsemani, kjer je daroval molitve in prošnje z močnim vpitjem in solzami njemu, ki bi ga mogel rešiti iz smrti (…). Iz tega, kar je pretrpel, se je naučil poslušnosti, dosegel popolnost in postal vsem, ki so mu poslušni, počelo večnega odrešenja.
Samo Sin je bil toliko svoboden, da je lahko izročil človeštvo na oltar in ga v svojem telesu ponovno združil z Očetom. Ta združitev pa se je v Kristusovem telesu zgodila za vedno, zato je to izpolnitev točno tiste nove zaveze, o kateri govori Gospod v prvem berilu po preroku Jeremiju.
Kaj smo torej poklicani storiti mi, ki se nenehno bojimo zase, za svoj prav, svojo opaženost in potrebnost ter delamo vse, da bi svoje življenje rešili in seme svojega življenja ohranili nedotaknjeno?
Preprosto to, da pred vsakim strahom zase, pred vsako smrtjo lastni trmi, gremo naprej navkljub čutom, ki v tistem trenutku niso prijetni ter vstopimo v Getsemani. Tu pa ne potrebujemo biti iste Kristusove bitke, saj je tudi zmogli ne bi, ampak se spomnimo tega, da je ta bitka že dobljena, da v nas že je to novo življenje, ki ga človek najde takrat, ko izpusti svoje predstave.
Potrebno je “le” verovati in izpustiti to, kar je v naših očeh postala rešilna bitka. Sami se namreč pripenjamo na strašno čudne in minljive rešilne bitke, ki izdajajo, varajo, minevajo in so še bolj trhle od nas samih. Strah nas jo je izpustiti, ker ne verujemo, da se po tem, ko seme res pade v zemljo in umre, ne zgodi nekaj tragičnega, ampak se rodi novo življenje in novo veselje.
Ko torej v polni zavesti vstopimo v Getsemani strašljivih občutij, ki si jih v odnosih prebujamo, spoznamo, da je dejansko najtežje že za nami, da je dejansko najtežje že izbojeval Kristus. Mi moramo samo vzdržati ta občutja “temne zemlje”, kjer se zdi, da nas bo konec in tam, prav tam spoznati, da je v resnici to naš začetek. Kajti tam, ko človek izpusti, česar se oklepa iz golega strahu zase, spozna, da ga drži drugačna Roka, ki edina daje varnost. Je pa potrebno izpustiti in umreti.
To je naša pasha, naša velika noč. Na drugi strani tega “spusta v zemljo” in semena, ki se izgubi, tako vstaja nova rastlina, človek, ki se ne boji več zase in zato tudi ne več odnosov, saj je izkusil, da se da iti skozi najglobljo temo in preživeti. Ker je Nekdo šel pred nami.
Postni čas preko Besede ostaja spodbuda, da ogrožene odnose, kjer se vsak boji zase in se rešuje tako, da beži, rani, napada, grabi, znova in znova preoblikujemo v nove in odrešene odnose, kjer vsak od nas ve, da je že najden in se zato lahko neha branit ter preprosto je tam. Kot resnično vstali kristjan, ki je v Kristusu – edinem, ki je lahko prešel to temo smrti in greha ter končno vidi in sliši še svojega brata.
Vir: blog Bom vrgla mreže (Anja Kastelic), foto: Tone Posavec (Getsemani), obj.: M. B.
Za video klikni: https://youtu.be/abdwQ-GTsiw
ali na Vimeo: https://vimeo.com/353081206
Prešnično zrno
Pomislimo na zrno ali majhno seme, ki pade v zemljo. Če ostane zaprto vase, se nič ne zgodi. Če pa se prepolovi, se odpre, tedaj podari življenje klici, poganjku, nato rastlini in ta rastlina bo obrodila sad. Jezus je na svet prinesel novo upanje… In to je storil podobno semenu. Hotel je biti majhen, majhen, majhen! Kakor pšenično zrno. Zapustil je svojo nebeško slavo, da bi prišel med nas, padel je v zemljo… A to še ni bilo dovolj. Da bi obrodil sad, je Jezus živel ljubezen do konca. Pustil je, da ga je strla smrt, kakor se seme da zdrobiti v zemlji. Prav tu, v skrajni točki svojega ponižanja, ki je obenem najvišja točka ljubezni, je vzniklo upanje. Upanje prekaša vse, ker se poraja iz Jezusove ljubezni. Postal je kakor pšenično zrno in je umrl, da bi dal življenje, tisto življenje, ki je polno ljubezni. Iz tega prihaja upanje.
Po korakih besede (Jn 20, 24-26.32)
Don Ferruccio prevod bojanM
Družinsko molitveno bogoslužje
OZNANILA
Godovi ta teden: jutri Lea, spokornica, v sredo Katarina Švedska, redovnica, v četrtek je slovesni praznik Gospodovega oznanjenja, v soboto goduje Peregrin, redovnik, nedelja je Cvetna nedelja.
Svete maše med tednom bodo vse zvečer ob 18. uri razen ponedeljka, ko bo zjutraj ob 8h. V petek po maši bo izpostavljeno Najsvetejše in molitev križevega pota. V soboto po maši bo prav tako izpostavljeno Najsvetejše za osebno in skupno molitev, Vabljeni!
Na slovesni praznik Gospodovega oznanjenja, v četrtek, bosta dve sveti maši: zjutraj ob 8h in zvečer ob 18h.
V nedeljo bo prva sv. maša ob 7h, druga s prenosom preko spletne strani ob 9h, tretja popoldne ob 15,30. Upoštevajmo navodila za preprečevanje širjenja epidemije (omejitev zbiranja posameznikov do deset /izjema so osebe iz skupnega gospodinjstva/ razkuževanje rok, nošenje zaščitnih mask, medsebojna razdalja 1,5 m tako v cerkvi kakor pred cerkvijo ). Po prenosu svete maše ste povabljeni k prejemu obhajila v cerkvi do 10,30 (na pet minut) ob upoštevanju splošnih ukrepov NIJZ (nošnja mask, razkuževanje rok, prezračevanje itd.).
Spovedovanje na Cvetno nedeljo bo od 6,45 dalje in ves dopoldan. Izkoristite čas zlasti po 10. uri ali popoldne od 14.30, ko bosta na razpolago dva spovednika. Še vedno veljajo ukrepi za čas epidemije, zato disciplinirano počakajte zunaj cerkve, če je v cerkvi že deset ljudi. Zakonca ali družina se šteje kot eden.
Blagoslov butar bo drugače kakor smo navajeni. Predlagam, da imate letos v času korone blagoslov butar v okviru domačega družinskega bogoslužja: oče naj doma nagovori zbrane, skupaj zmolite blagoslovno molitev, nato pokropite zelenje oziroma butaro z blagoslovljeno vodo… Besedilo družinskega obreda bo objavljeno na župnijski spletni strani. V cerkvi bo blagoslov zelenja v okviru sv. maš, po 10. uri za tiste, ki bodo prišli k spovedi in k svetemu obhajilu. Obhajal bom na pol ure in to do 12h.
V petek bomo v Cerkvi v Sloveniji obeležili dan molitve za žrtve spolnih zlorab.
16. radijski misijon na Radiu Ognjišče bo od 21. do 27. marca potekal pod geslom “BILI SO SKUPAJ”. Vsak dan bosta misijonska govora ob 10.15 in 17.00. Ponovitev bo vsak večer med 22. in 24. uro. Posnetki bodo na voljo tudi v radijskem arhivu na spletni strani Radia Ognjišče. V času misijona bo od ponedeljka do sobote sveta maša ob 19.00. Vsak večer ob 20.00 bo pogovorni večer, v katerem bodo lahko sodelovali poslušalci. S svojimi razmišljanji v osrednjih dnevnih govorih (ob 17.00) bodo sodelovali: škof Jurij Bizjak, Tone Gnidovec, s. Marina Štremfelj, Gabriel Kavčič, s. Anja Kastelic, Ervin Mozetič in p. Igor Salmič. V kratkih govorih, svetovalnici in pogovorih bodo sodelovali še drugi duhovniki, redovniki, redovnice in laiki.
Prihodnji ponedeljek (29. 4.) bom ves dan na razpolago ostarelim in bolnim. Pokličite k bolnemu ali ostarelemu pravočasno, dokler je živ. Duhovnikova služba je za žive, pokopavanje mrtvih je stvar pogrebne službe…
S sobote na nedeljo preidemo na poletni čas, kar pomeni, da urne kazalce premaknemo za eno uro naprej.
Po maši lahko spodaj pred vhodom v dvorano vzamete oljčne vejice. Dar zanje je namenjen obnovi slovenskih istrskih cerkva.
SVETE MAŠE
PO 22. 3. 8,00: Na čast Sv. Duhu
TO 23. 3. 18,00:+ Ado Oblak, 18. obl.
SR 24. 3. 18,00: ++ Mežnarjevi iz Bukovega vrha
ČE 25. 3.8,00: ++ Starši Eržen
18,00: +Frančiška Bohinc
PE 26. 3. 18,00: + Tinka Panker
SO 27. 3. 18,00: + Marija Podobnik, 2. obl.
NE 28. 3. 7,00: Za župljane + Terezija Košir, 14. obl.
9,00: + Francka Košir
15,30: + Janez Jelovčan, Lovsko brdo