“Dober spovednik je vedno poklican prepoznati čudež spremembe, opaziti dela Milosti v srcih spovedancev, čim bolj spodbujati preoblikovalno delovanje.” (Vatican Media)
Od 8. do 12. marca je potekal tečaj o foro interno (notranje področje), ki ga Apostolska penitenciarija vsako leto organizira za duhovnike in bogoslovce, ki so tik pred posvečenjem. Zaradi pandemije je tokrat potekal preko interneta, na njem pa je sodelovalo 870 udeležencev z vsega sveta. Tiste izmed njih, ki so trenutno v Rimu, je v petek, 12. marca, v dvorani Pavla VI. v avdienco sprejel papež Frančišek. V nagovoru je razmišljal o treh izrazih, ki razložijo smisel zakramenta sprave: prepustiti se Ljubezni, pustiti se preoblikovati Ljubezni ter odgovoriti v skladu z Ljubeznijo.
Dragi bratje, dober dan!
Vesel sem, da vas lahko sprejmem v okviru tečaja o foro interno, ki ga organizira Apostolska penitenciarija in letos poteka že enaintridesetič. Tečaj je srečanje, ki po Božji previdnosti običajno poteka v postnem času: času puščave in spreobrnjenja, kesanja in sprejemanja usmiljenja, tudi za nas.
V zakramentu mora biti Ljubezen
Z vami bi se želel zaustaviti ob treh izrazih, ki dobro razložijo smisel zakramenta sprave. Iti k spovedi ne pomeni iti v čistilnico, da bi mi odstranili madež. Ne, je nekaj drugega. Dobro premislimo o tem, kaj je. Prvi izraz, ki razloži ta zakrament, to skrivnost, je »prepustiti se Ljubezni«; drugi: »pustiti se preoblikovati Ljubezni«; in tretji: »odgovoriti v skladu z Ljubeznijo«. Vedno Ljubezen. Če v zakramentu ni Ljubezni, zakrament ni takšen, kot ga želi Jezus. Če gre za funkcionalnost, ni to, kar želi Jezus. Ljubezen. Ljubezen do brata grešnika, ki mu je bilo odpuščeno; do sestre grešnice, ki ji je bilo odpuščeno. To je temeljni odnos.
Prepustiti se ljubezni
Prepustiti se ljubezni pomeni storiti resnično dejanje vere. Vera nikoli ne more biti skrčena na seznam idej ali na niz trditev, v katere je potrebno verovati. Vera se izraža in razume znotraj odnosa: odnosa med Bogom in človekom ter med človekom in Bogom, v skladu z logiko klica in odgovora: Bog kliče in človek odgovarja. Vera je srečanje z Usmiljenjem, z Bogom samim, ki je Usmiljenje, in pomeni prepustitev v roke te Ljubezni, skrivnostne in velikodušne, ki jo tako zelo potrebujemo, vendar pa se ji včasih človek ne upa prepustiti.
Prvi korak za dobro spoved
Izkušnja uči, da se tisti, ki se ne prepusti Božji ljubezni, prej ali slej prepusti drugemu in tako konča »v rokah« posvetne miselnosti, ki na koncu prinaša zagrenjenost, žalost, samoto ter ne ozdravlja. Prvi korak za dobro spoved je torej prav dejanje vere, izročenosti, s katero spovedanec pristopi k Usmiljenju. Vsak spovednik se mora biti torej sposoben vedno čuditi zaradi bratov, ki iz vere prosijo Boga odpuščanja in se, prav tako samo iz vere, prepustijo Njemu tako, da same sebe izročijo pri spovedi. Bolečina zaradi lastnih grehov je znamenje takšne zaupne izročenosti Ljubezni.
Pustiti se preoblikovati Ljubezni
Živeti spoved tako pomeni pustiti se preoblikovati Ljubezni – to je drugi izraz, o katerem bi želel razmišljati. Dobro vemo, da niso predpisi tisti, ki rešujejo – dovolj je prebrati 23. poglavje Matejevega evangelija: posameznik se ne spremeni zaradi vrste suhoparnih predpisov, ampak ker ga očara zaznana in zastonjsko podarjena Ljubezen. Gre za ljubezen, ki se je v polnosti razodela v Jezusu Kristusu in v njegovi smrti na križu za nas. Tako je Ljubezen, ki je Bog sam, postala vidna ljudem, na prej nepredstavljiv, popolnoma nov način, ki more zato prenoviti vse stvari. Spovedanec, ki se v zakramentalnem pogovoru sreča z žarkom te sprejemajoče Ljubezni, se pusti preoblikovati Ljubezni, Milosti, začne živeti preobrazbo kamnitega srca v meseno srce. Gre za preobrazbo, ki se zgodi pri vsaki spovedi. Tako je tudi v čustvenem življenju: človek se spremeni zaradi srečanja z veliko ljubeznijo.
Spovednik naj prepozna čudež spremembe, delo milosti
Dober spovednik je vedno poklican prepoznati čudež spremembe, opaziti dela Milosti v srcih spovedancev, čim bolj spodbujati preoblikovalno delovanje. Celovitost kesanja je znamenje tega preoblikovanja, ki ga ustvarja Ljubezen: vse je izročeno, da bi bilo vse odpuščeno.
Odgovoriti v skladu z Ljubeznijo
Tretji in zadnji izraz je: odgovoriti v skladu z Ljubeznijo. Nujna posledica izročenosti in tega, da pustimo Ljubezni, da nas preoblikuje, je odgovor, ki je v skladu s prejeto ljubeznijo. Kristjan ima vedno pred seboj besede sv. Jakoba: »Pokaži mi svojo vero brez del in jaz ti bom pokazal vero iz svojih del.« (2,18) Realna pripravljenost volje za spreobrnjenje postaja konkretna, v kolikor odgovarja na prejeto in sprejeto Božjo ljubezen. Gre za skladnost, ki se kaže v spremembi življenja in v delih usmiljenja, ki iz tega sledijo. Tisti, ki ga je sprejela Ljubezen, ne more, da ne bi sprejel brata. Kdor se je izročil Ljubezni, ne more, da ne bi tolažil žalostnih. Tisti, kateremu je Bog odpustil, ne more, da ne bi iz srca odpustil bratom.
Ljubezen do brata je kraj odgovora na Božjo ljubezen
Če je res, da nikoli ne bomo mogli v polnosti odgovoriti v skladu z božjo Ljubeznijo – zaradi nepremostljive razlike med Stvarnikom in stvaritvami –, je prav tako res, da nam Bog kaže mogočo ljubezen, v kateri naj živimo ta nemogoč odgovor: to je ljubezen do brata. Ljubezen do brata je kraj resničnega odgovora na Božjo ljubezen: ko ljubimo brate, pokažemo samim sebi, svetu in Bogu, da resnično ljubimo Njega in odgovarjamo, vedno na nezadosten način, na njegovo usmiljenje. Dober spovednik poleg prvenstva Ljubezni kaže vedno na nepogrešljivo ljubezen do bližnjega, kot na vsakdanjo telovadnico, kjer se uri ljubezen do Boga. Trden sklep, da ne bomo več grešili, je znamenje pripravljenosti volje, da bi odgovorili v skladu z Ljubeznijo. Velikokrat se ljudje, tudi mi sami, sramujejo, da so obljubili, grešili in pridejo ponovno, še enkrat … Na misel mi pride pesem nekega argentinskega župnika. Bil je zelo dober župnik, bil je pesnik, napisal je veliko knjig. V eni izmed pesmi, posvečenih Mariji, je Marijo prosil, naj ga varuje. Dejal je, da se želi spremeniti, vendar pa ne ve, kako. Obljubil ji je, da se bo spremenil, in je na koncu zapisal: »Ta večer, Gospa, je obljuba iskrena. Vendar pa za vsak slučaj ne pozabi pustiti ključa zunaj.« Vedel je, da bo vedno ključ za odpiranje, saj je bil Bog tisti, ki ga je pustil zunaj. Na ta način pogosto obhajanje zakramenta sprave postane, tako za spovedanca kot za spovednika, pot posvečevanja, šola vere, prepuščanja, spremembe in odgovarjanja na usmiljeno Očetovo Ljubezen.
Vsak izmed nas je grešnik, ki mu je bilo odpuščeno
Dragi bratje, vedno se spominjajmo, da je vsakdo izmed nas grešnik, ki mu je bilo odpuščeno – če se kdo ne čuti tako, bolje, da ne spoveduje. Grešnik, ki mu je bilo odpuščeno, in ki je postavljen v služenje drugim, da bi mogli tudi oni preko zakramentalnega srečanja srečati tisto Ljubezen, ki je prevzela in spremenila naše življenje. S to zavestjo vas spodbujam, da bi zvesto vztrajali pri dragocenem poslanstvu, ki ga opravljate ali ki vam bo kmalu zaupano: gre za služenje, ki je pomembno za posvečevanje svetega Božjega ljudstva. Izročite svoje poslanstvo sprave mogočnemu varstvu sv. Jožefa, pravičnega in zvestega moža.
Sprejeti mirno, očetovsko
In tukaj bi se rad zaustavil in poudaril versko držo, ki izhaja iz zavedanja, da sem grešnik, ki mu je bilo odpuščeno, ki ga mora imeti spovednik. Sprejeti mirno, sprejeti očetovsko. Vsakdo ve, kateri so izrazi očetovstva: nasmeh, miren pogled … Sprejemati tako, da se ponudi mir, in potem pustiti govoriti. Včasih se spovednik zave, da kdo težko pove določen greh. Vendar pa če razume, za kaj gre, naj ne postavlja indiskretnih vprašanj. Ne povzročati še večje bolečine. In prosim, ne postavljati [preveč] vprašanj.
Biti usmiljeni ne pomeni biti preveč popustljivi
Biti usmiljeni ne pomeni biti preveč popustljivi: ne. Pomeni biti brat, oče, tolažnik. »Oče, ne bom zmogel, ne vem, kako bo …« »Ti moli in se vrni vsakič, ko potrebuješ, saj boš tukaj našel očeta, brata.« To je prava drža. Prosim, ne izvajajte sojenja kot na akademskem izpitu: »Kako, kdaj …« Ne vtikajte se v dušo drugih. Očetje, usmiljeni bratje.
Medtem ko vam izročam ta izhodišča za razmišljanje, vam in vašim spovedancem želim rodoviten postni čas spreobrnjenja. Iz srca vas blagoslavljam in vas prosim, da molite zame. Hvala!
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan