13. marca obhajamo obletnico izvolitve papeža Frančiška na Petrov sedež.
FOTO: Vatican Media
Danes mineva osem let od izvolitve argentinskega kardinala Jorgeja Maria Bergoglia na sedež apostola Petra. Kot na svoji spletni strani sporoča Slovenska škofovska konferenca, se Katoliška cerkev v Sloveniji izvolitve spominja z veseljem in hvaležnostjo, slovenski škofje, duhovniki, redovnice in redovniki ter verniki pa ob tej priložnosti svetemu očetu želijo obilo Božjega blagoslova pri odgovornem poslanstvu.
266. papež Katoliške cerkve, prvi jezuit na Petrovem sedežu
Jorge Mario Bergoglio, član Družbe Jezusove, se je rodil 17. decembra 1936 v Argentini. Leta 1998 je postal nadškof v tamkajšnji prestolnici Buenos Aires, papež Janez Pavel II. (1978–2005) pa ga je 21. februarja 2001 imenoval za kardinala. V letih med 2005 in 2011 je bil predsednik Argentinske škofovske konference in v tem obdobju se je odločno zavzemal za kulturo življenja in nasprotoval evtanaziji. Kardinal Bergoglio je v rimski kuriji opravljal različne službe. Bil je član Kongregacije za kler, Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov, Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, Komisije za Latinsko Ameriko in Papeškega sveta za družino.
13. marca 2013 je bil izvoljen za 266. papeža Katoliške cerkve in si je izbral ime Frančišek. Petrov sedež je tako zasedel prvi jezuit. Kmalu po izvolitvi je papež Frančišek napovedal reformo rimske kurije in imenoval zbor kardinalov svetovalcev, ki mu pri tej nalogi pomagajo. Z dvema dokumentoma motu proprij je omogočil poenostavljen postopek za ugotavljanje ničnosti zakonske zveze.
8. decembra 2015 je razglasil izredno jubilejno leto usmiljenja, ki ga je slovesno sklenil na nedeljo Kristusa Kralja 20. novembra 2016 z zapiranjem svetoletnih vrat bazilike sv. Petra. 12. februarja 2016 se je kot prvi rimski škof po razkolu iz leta 1054 srečal s pravoslavnim patriarhom Kirilom I. na letališču v kubanski prestolnici Havani. 31. oktobra in 1. novembra 2016 je sveti oče Frančišek opravil apostolsko potovanje na Švedsko, kjer se je ob 500. obletnici reformacije udeležil skupne luteransko-katoliške spominske slovesnosti.
FOTO: Vatican Media
Srečanje s slovenskimi škofi, podpora misijonarju Opeki
V soboto, 13. maja 2017, ob praznovanju stoletnice Marijinih prikazovanj v Fatimi, je papež Frančišek na trgu pred fatimsko baziliko daroval slovesno sveto mašo, med katero je za svetnika razglasil Frančiška in Jacinto Marto, preprosta otroka, ki se jima je 13. maja 1917 prikazala Božja Mati. 28. oktobra 2017 je v Rimu nagovoril več kot 350 udeležencev srečanja Komisije škofovskih konferenc Evropske unije (ComECE) pod geslom (Re)thinking Europe.
1. marca 2018 se je papež Frančišek v okviru obiska ad limina apostolorum srečal s slovenskimi škofi. Škofje so se pridružili papežu Frančišku pri jutranji sveti maši v kapeli Doma sv. Marte, nato pa jih je sveti oče sprejel v zasebno avdienco. Ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK msgr. Stanislav Zore se je v imenu škofov zahvalil za podporo, ki jo papež Frančišek izkazuje slovenskim katoličanom in Cerkvi v Sloveniji. Obenem je papeža seznanil z najpomembnejšimi izzivi, s katerimi se škofje soočajo pri svojem delu: s sekularizacijo, nerešenimi vprašanji med Cerkvijo in državo, pomanjkanjem duhovnih poklicev, izzivom dela z mladimi ter podporo družinam in krščanskim zakoncem. Škofje so papežu predstavili delo Cerkve na človekoljubnem področju ter na področju vzgoje in izobraževanja. Posebej so izpostavili prizadevanja Cerkve za pravico staršev, da svoje otroke vzgajajo v skladu s svojo vero in prepričanjem.
30. maja 2018 je papež Frančišek sprejel predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki se je udeležil dobrodelnega dogodka v podporo delovanju misijonarja Pedra Opeke. Sveti oče je izrazil hvaležnost Monaku, ki je Opeki na Madagaskarju pomagal zgraditi trideset šol, in Sloveniji, ki je – glede na število prebivalcev – najpomembnejša podpornica misijonarjevega človekoljubnega dela. Avgusta istega leta je papež v parku Phoenix v irski prestolnici Dublin obhajal slovesno sklepno bogoslužje ob zaključku devetega svetovnega srečanja družin pod geslom Evangelij družine: veselje za svet.
FOTO: Vatican Media
Mladi, koronaepidemija in človeško bratstvo
Med 3. in 28. oktobrom 2018 je v Vatikanu zasedala škofovska sinoda na temo Mladi, vera in razločevanje poklicanosti. Izbrana tema je izraz pastoralne skrbi Cerkve do mladih in nadaljuje smernice zadnjega predsinodalnega zasedanja in posinodalne apostolske spodbude Amoris laetitia. Januarja 2019 je papež obiskal Panamo, kjer se je udeležil 34. svetovnega dneva mladih, med 6. in 27. oktobrom 2019 pa je vodil posebno zasedanje škofovske sinode o Panamazoniji z naslovom Amazonija, nove poti za Cerkev in za celostno ekologijo.
27. marca 2020 je papež Frančišek zaradi izrednih razmer, ki jih je povzročila epidemija koronavirusne bolezni, povabil katoličane po vsem svetu, da se mu pridružijo ob češčenju pred Najsvetejšim zakramentom. Papež je obhajal bogoslužje ob poslušanju Božje Besede in češčenja Najsvetejšega ter nato podelil blagoslov Urbi et Orbi, mestu in svetu, z možnostjo prejema popolnega odpustka. Papež Frančišek je po prebranem evangeliju o viharju na morju iz Markovega evangelija med molitvijo na praznem Trgu sv. Petra razmišljal o viharju sedanjega časa ter o tem, kako nas Gospod sredi našega viharja vabi, naj prebudimo in poživimo solidarnost in upanje.
3. oktobra 2020 je papež Frančišek podpisal okrožicno Vsi smo bratje o bratstvu in družbenem prijateljstvu, ki sta poti za graditev boljšega sveta, bolj pravičnega in mirnega, s prizadevanjem vseh: ljudi in ustanov. Odločno je znova poudaril »ne« vojni in globalizaciji brezbrižnosti. Z apostolskim pismom Patris corde, ki je izšlo 8. decembra 2020, na praznik Brezmadežne, se sveti oče spominja 150. letnice razglasitve sv. Jožefa za zavetnika vesoljne Cerkve, zato bomo do 8. decembra 2021 obhajali posebno Leto svetega Jožefa.
FOTO: Vatican Media
101 »Frančiškov« kardinal, 38 apostolskih potovanj, tri okrožnice, pet apostolskih spodbud
Papež Frančišek je v svojem pontifikatu na sedmih konzistorijih imenoval 101 novega kardinala: 79 volivcev v konklavu in 22 brez volilne pravice. Kardinali, ki jih je imenoval papež Frančišek, prihajajo iz 59 držav. Kardinalski zbor šteje 229 kardinalov, od katerih je 128 volivcev v primeru konklava, 101 kardinal nima več volilne pravice. V kardinalskem zboru je 26 kardinalov, ki prihajajo iz redovnih skupnosti, celoten kardinalski zbor pa obsega 90 različnih držav.
Papež Frančišek je od izvolitve opravil 38 apostolskih potovanj: 19 po Italiji in 20 v druge države, napisal tri okrožnice (Luč vere 2013, Hvaljen, moj Gospod 2015 in Vsi smo bratje 2020), izdal pet apostolskih spodbud (Veselje evangelija 2013, Radost ljubezni 2016, Veselite in radujte se 2018, Kristus živi 2019 in Ljubljena Amazonija 2020) in 38 dokumentov motu proprij. Sklical je izredno (2014) in redno (2015) zasedanje škofovske sinode o posredovanju vere v družini, oktobra 2018 sinodo o poklicanosti mladih pod geslom Mladi, vera in razločevanje poklicanosti ter leta 2018 sinodo o Amazoniji, ki je zasedala leta 2019.
FOTO: Vatican Media