Dragi prijatelji,
ko sem se minuli mesec trudil, kot me je beseda življenja vabila in me še vabi, da bi bil kar najbolj usmiljen, mi je ob misli nanjo marsikdaj uspevalo, včasih pa tudi ne. Takrat ali pa ob kakšni napaki se mi je v srcu zgodil nemir in obsojanje samega sebe, a kmalu sem videl, če se ukvarjam sam s seboj, v duši ni prostora za ljubezen in to mi je pomagalo začeti znova.
Tudi nova beseda življenja mi kaže, kako naravnati kompas, stopiti iz svojega ega in se usmeriti na tisto pot ali stezo, ki jo nakazuje beseda življenja za marec. Neverjetno je, kako se takrat, ko začutim trdna tla Njegove poti pod nogami, stvari spremenijo. Poganjati začne novo življenje odprtosti, ljubezni, miru, prijateljstva… Je kot s soncem vzbujena pomlad, katere brstenje že doživljamo in radostno spremljamo v teh minulih toplih tednih.
Vsem želim bogato doživet postni čas in tudi praznike, ki so v tem mesecu pred nami. Ob besedi bomo morda bomo našli spodbudo tudi pri sv. Jožefu, ki ga je papež Frančišek v letošnjem apostolskem pismu tako izjemno predstavil. Tudi kakšne morebitne kovid ali druge težave in preizkušnje bodo v tej luči doživete, razumljene in sprejete drugače.
Srečno in vse dobro! Ostanite zdravi! Arif
»Svoje poti, Gospod, mi daj spoznati, svojih steza me nauči. (Ps 25 [24],4)
Ta psalm nam kaže moža, ki čuti, da ga obdajajo nevarnosti in grožnje. Najti mora pravo pot, ki ga bo končno pripeljala na varno. Koga naj prosi za pomoč?
Zaveda se svoje krhkosti in nazadnje dvigne svoj pogled in kliče h Gospodu, k Izraelovemu Bogu, ki nikoli ni zapustil svojega ljudstva, ampak ga je vodil na dolgem potovanju do obljubljene dežele.
Izkušnja hoje v popotniku zbudi upanje in je posebna priložnost, da naveže zaupen odnos z Bogom in se kljub svojim nezvestobam zaupljivo prepusti njegovi zvesti ljubezni.
V svetopisemskem jeziku je hoja z Bogom tudi življenjski nauk, saj se učimo prepoznavati njegov odrešenjski načrt.
»Svoje poti, Gospod, mi daj spoznati, svojih steza me nauči.«
Pogosto smo – potem ko hodimo po poteh naše namišljene samozadostnosti – zbegani, zmedeni in se bolj zavedamo svojih omejenosti in pomanjkljivosti. V življenju bi radi našli kompas in z njim pot do cilja.
Ta psalm nam pri tem zelo pomaga; spodbuja nas k novi ali obnovljeni izkušnji osebnega srečanja z Bogom, k zaupanju v njegovo prijateljstvo.
Vliva nam pogum, da smo učljivi za njegove nauke, ki nas nenehno vabijo, naj izidemo iz sebe. Za njim naj hodimo po poti ljubezni, po kateri on hodi prvi, da bi nas srečal.
To je lahko molitev, ki nas spremlja čez dan in v katere moči vsak trenutek, vesel ali boleč, postane del naše poti.
»Svoje poti, Gospod, mi daj spoznati, svojih steza me nauči.«
Hedy iz Švice, poročena žena in mati štirih otrok, že dolgo časa skuša živeti Božjo besedo, zdaj pa je hudo zbolela; ve, da prihaja na cilj svoje zemeljske poti.
Njena prijateljica Kati pripoveduje: »Med vsakim obiskom, tudi zdravstvenega osebja, je Hedy usmerjena k drugemu, zanima se zanj, čeprav je zanjo govorjenje postalo zelo naporno. Vsem se zahvaljuje, da so tam, in jim daruje svojo izkušnjo. Ona je samo ljubezen, živi “da” Božji volji! K sebi pritegne mnogo ljudi: prijatelje, sorodnike, duhovnike. Vsi so globoko prevzeti zaradi njene pozornosti do vseh obiskovalcev in zaradi njene moči, ki je sad njene vere v Božjo ljubezen.«
Chiara Lubich je govorila, da je življenje kot “sveto potovanje”:1 »“Sveto potovanje” je podoba našega potovanja k Bogu /…/ Zakaj ne bi naredili iz edinega življenja, ki ga imamo, potovanje, sveto potovanje? Tisti, ki nas pričakuje, je namreč Sveti /…/ Tudi tisti, ki nima določene veroizpovedi, lahko naredi iz svojega življenja mojstrovino, če pošteno stopi na pot iskrenega moralnega prizadevanja /…/ Če je življenje “sveto potovanje”, kakor ga je začrtala Božja volja, to potovanje od nas zahteva, da vsak dan napredujemo /…/ In kadar se ustavimo? /…/ Ali naj opustimo, kar smo začeli, ker nam naše pomanjkljivosti jemljejo pogum? Ne, v takšnih trenutkih je naše geslo: »Začnimo znova,« /…/ tako da vse zaupanje položimo bolj v Božjo milost kot v svoje sposobnosti /…/ In predvsem hodímo skupaj, zedinjeni v ljubezni, tako da drug drugemu pomagamo. Med nami bo Sveti in postal bo naša “Pot”. On nam bo dal jasneje razumeti Božjo voljo in bo v nas zbudil željo, da bi jo uresničili, in zmožnost, da to naredimo. Če bomo zedinjeni, bo vse lažje in deležni bomo blagra, obljubljenega tistim, ki se napotijo na “sveto potovanje”.«2
Letizia Magri
1 Prim. Ps 84 (83),6: »Blagor človeku, ki najde svojo moč v tebi, ko se odpravlja na svete poti«;2 Prim. C. Lubich, Beseda življenja za december 2006.
