Božja beseda za nedeljo, 28. februarja 2021
2. postna nedelja (leto B)
»Njegova oblačila so postala bleščeča, nadvse bela, da jih tako ne more pobeliti noben belivec na svetu« (Mr 9,3)
Abraham opravi daritev v veri in upanju
Berilo iz 1. Mojzesove knjige (1 Mz 22,1-2.9.10-13.15-18)
Tiste dni je Bog preskušal Abrahama. Rekel mu je: »Abraham!« Odgovóril je: »Tukaj sem.« Pa je rekel: »Vzemi svojega sina, svojega edinca, ki ga ljubiš, Izaka, in pojdi v deželo Moríja! Tam ga daruj v žgalno daritev na gori, ki ti jo bom pokazal!«
Prišla sta na kraj, o katerem mu je Bog rekel. Tam je Abraham sezidal oltar in razložil drva. Potem je Abraham stegnil svojo roko in zgrabil nož, da bi zaklal svojega sina. Tedaj mu je zaklical Gospodov angel iz nebes in rekel: »Abraham, Abraham!« Odgovóril je: »Tukaj sem.« In je rekel: »Ne steguj svoje roke nad dečka in ne stôri mu ničesar, kajti zdaj vem, da se bojiš Boga, saj mi nisi odrekel svojega sina, svojega edinca.« Abraham je povzdignil oči in pogledal, in glej, za njim je bil oven, ki se je z rogovi zapletel v grmovje. Abraham je torej šel in vzel ovna in ga daroval v žgalno daritev namesto svojega sina.
Gospodov angel je drugič poklical Abrahama iz nebes in rekel: »Prisegel sem pri sebi, govorí Gospod: Ker si to storil in nisi odrekel svojega sina, svojega edinca, te bom zares obilno blagoslôvil in silno namnóžil tvoje potomstvo, kakor zvezde na nebu in kakor pesek, ki je na morski obali. Tvoji potomci bodo vzeli v posest vrata svojih sovražnikov in s tvojimi potomci se bodo blagoslavljali vsi narodi na zemlji, ker si poslušal moj glas.«
Psalm 116
Odpev: »Hôdil bom pred Gospodom v deželi živih.«
Veroval sem v Gospoda,
tudi ko sem govóril: »Zelo sem nesrečen.«
Dragocena je v očeh Gospodovih
smrt njegovih zvestih.
Odpev: »Hôdil bom pred Gospodom v deželi živih.«
O Gospod, zares sem tvoj služabnik,
tvoj služabnik sem, sin tvoje dékle.
Moje vezi si raztrgal, zato ti bom daroval zahvalno daritev,
klical bom ime Gospodovo.
Odpev: »Hôdil bom pred Gospodom v deželi živih.«
Svoje zaobljube Gospodu bom izpolnil
pred vsem njegovim ljudstvom,
v dvorih Gospodove hiše,
v tvoji sredi, Jeruzalem.
Odpev: »Hôdil bom pred Gospodom v deželi živih.«
2. berilo
Bog svojemu Sinu ni prizanesel
Berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom (Rim 8,31-34)
Bratje in sestre, če je Bog za nas, kdo je zoper nas? On ni prizanesel lastnemu Sinu, temveč ga je dal za nas vse. Kako nam torej ne bo z njim tudi vsega podáril? Kdo bo obtoževal Božje izvóljence? Bog, ki opravičuje? Kdo bo obsojal? Kristus Jezus, ki je umrl, še več, ki je vstal od mrtvih in sedi na Božji desnici ter posreduje za nas?
Vrstica pred evangelijem
Očetov glas se je zaslišal iz svetlega oblaka: Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte.
Evangelij
Nebeški Oče razodene, da je Jezus njegov Sin
Iz svetega evangelija po Marku (Mr 9,2-10)
Tisti čas je Jezus vzel Petra, Jakoba in Janeza in jih same zase peljal na visoko goro. Vpričo njih se je spreménil. Njegova oblačila so postala bleščeča, nadvse bela, da jih tako ne more pobeliti noben belivec na svetu. In prikazal se jim je Elija z Mojzesom in pogovarjala sta se z Jezusom. Oglásil se je Peter in rekel Jezusu: »Učitelj, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ni namreč vedel, kaj bi rekel, kajti zelo so se prestrašili. Narédil se je oblak in jih obsenčil. In iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!« Ko so se hitro ozrli naokrog, niso videli nikogar več razen Jezusa samega, ki je bil z njimi. In medtem ko so šli z gore, jim je naróčil, naj nikomur ne pripovedujejo tega, kar so videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih. To besedo so ohranili zase in se med seboj spraševali, kaj pomeni vstati od mrtvih.
Ker si poslušal moj glas…
Bog prosi Abrahama, da mu daruje svojega sina, svojega edinca, ki ga ljubi, Izaka in ga v deželi Morija daruje v žgalno daritev na gori, ki mu bo pokazana. Absurd! Sin obljube, dolgo pričakovani, edina 100 % gotovost, da je Gospod zvest in da ni pozabil na svoje besede, ki jih je Abrahamu izrekel davno nazaj, naj bi sedaj bil darovan. Zakaj?
Ker je Bog želel Abrahamu podariti še veliko več, je potreboval njegovo prazno naročje. Potreboval je, da se odlepi od posedovanja daru, ki ga je prejel in razširi svoje naročje zato, da bi lahko prejel še več. Če Abraham ne bi bil pripravljen poslušati Gospodovega glasu in darovati Izaka, bi ga Bog enako ljubil, mu enako stal ob strani in enako blagoslavljal. Mu pa ne bi mogel podariti vsega tega, kar mu je v svoji ljubezni želel. Za ta, večji dar, je bil potreben korak izpuščanja v goli veri, kajti edino tako se v človeškem srcu razširi prostor za Boga. Odpre se naročje in srce.
Abraham je to zmogel, zato je Gospod njegovo prazno naročje napolnil s še večjimi darovi: “Ker si to storil in nisi odrekel svojega sina, svojega edinca, te bom zares obilno blagoslovil in silno namnožil tvoje potomstvo, kakor zvezde na nebu in kakor pesek, ki je na morski obali. Tvoji potomci bodo vzeli v posest vrata svojih sovražnikov in s tvojimi potomci se bodo blagoslavljali vsi narodi na zemlji, ker si poslušal moj glas.”
Ko nas Gospod vabi v korak, ki je daljši od naših nog, je to samo zato, da bi nam podaril še veliko večje darove. Spoštuje in ne odmakne svoje zaveze, ko tega ne upamo storiti ter se neskončno veseli, ko zaupamo in na Besedo storimo golo dejanje vere. Takrat je kakor bi odprli avtocesto za Njegove milosti, ki so številnejše od zvezd na nebu in peska na morski obali.
Dar, ki nam ga v svoji veličini želi podariti Oče danes, je neprecenljiv. Je, kakor piše apostol Pavel Rimljanom, njegov lastni Sin, kateremu ni prizanesel.
Kako silna in neustavljiva je ta ljubezen! Če torej Oče ni prizanesel lastnemu Sinu, temveč ga je dal za nas vse, pomeni, da nam z Njim želi tudi vse podariti! Zanj smo že Božji izvoljenci, katerim ni poslal Sina, da bi jih obsodil, temveč rešil. Kdo bo torej obtoževal Božje izvoljence? Mar nimamo na desnici Očeta največjega in najodličnejšega zagovornika?
Da bi res živeli to veliko Resnico, moramo tudi sami velikokrat v življenju iz svojega naročja izpustiti svoje “edince”, svoje “ljubljenčke”, svojo misel, idejo ali načrt, na katerega smo se ljubosumno navezali ter razpreti dlani, da bi sprejeli veliko več – dar sinovstva in hčerinstva.
In šele takrat, ko to zares zaživimo, postajamo pred podoba spremenjenja na gori. Ko imamo v sebi dovolj prostora, da sprejmemo dar Sina in vcepljenost vanj, pričnejo naši obrazi in oblačila sijati. S svojim stilom in okusom, s katerim živimo občestvo z Njim in med seboj, oznanjamo, kje je naša dopolnitev.
Na gori sta se prikazala Mojzes in Elija, postava in preroki ter Kristus, ki je dopolnitev obojega. Peter bi najraje obdržal vse tri, vendar mu Jezus pokaže drugo pot. Naša naloga ni več življenje iz postave in prerokov, kajti čas se je že dopolnil in Mojzes in Elija sta izginila. Sedaj smo poklicani, da zaživimo občestvo s Sinom, to novost krsta, v katerem nas usposablja za služabnike Duha, za služabnike nove zaveze, služabnike občestva in pričevalce, da sta Bog in človek ponovno eno.
Z gore smo torej poklicani sestopiti zedinjeni v Kristusu ter kot bratje in sestre novega občestva vstopiti v “dolino”, ki še vedno čaka prav takih pričevalcev spremenjenja!
Vir: Bom vrgla mreže (Anja Kastelic), foto: Unsplash, obj.: M. B.
Za video klikni: https://youtu.be/Urn-GntgN30
ali na Vimeo: https://vimeo.com/324365731
Spremenjenje
Jezus sklene, da pokaže Petru, Jakobu in Janezu predokus svoje slave, ki jo bo imel po vstajenju, da bi jih opogumil, ko mu bodo sledili na križevem potu. Ko se povzpne na visoko goro in se potopi v molitev, tedaj se spremeni spričo njih. Njegovo obličje, vsa njegova oseba, vse njegovo telo izžareva silovito luč. Trije učenci so prestrašeni, medtem ko jih obda oblak z neba in zasliši se glas z neba kakor pri krstu v Jordanu. Očetov glas: »Ta je moj Sin. Poslušajte ga!« Sporočilo učencem in tudi nam je naslednje: »Poslušajte ga!« Tega ne pozabimo! Jezusova pot nas vedno vodi v srečo. Sredi tega pride križ, preizkušnje, a na koncu… nas vedno pelje v srečo. Jezus nas ne vara. Obljubil nam je srečo in nam jo bo dal, če gremo po njegovi poti.
Po korakih Besede pripravil don Ferruccio, prevod BojanM
OZNANILA
Godovi ta teden: v torek Neža Praška, klarisa, opatinja, v sredo Kunigunda, kraljica, v četrtek Kazimir, poljski kraljevič, petek je prvi v marcu, sobota prav tako, nedelja je tretja postna, godujeta Perpetua in Felicita, mučenki.
Svete maše med tednom bodo vse darovane zvečer ob 18h, jutranja nedeljska maša bo ponovno ob 7h, druga s prenosom preko spletne strani ostane do nadaljnjega ob 9h. Še vedno je potrebno upoštevati navodila (omejitev zbiranja do deset, razkuževanje rok, nošenje zaščitnih mask, medsebojna razdalja 1,5 m tako v cerkvi kakor pred cerkvijo). Po prenosu svete maše ste povabljeni k prejemu obhajila v cerkvi do 10,30 (na pet minut).
Na prvi petek bom ves dopoldan na razpolago za obisk bolnikov in ostarelih po domovih. Poskrbite za obisk duhovnika in prejem obhajila!
V petek po maši bo izpostavljeno Najsvetejše in molitev križevega pota. Priložnost za sveto spoved bo v petek pol ure pred mašo in v času molitve križevega pota. V soboto po maši bo prav tako izpostavljeno Najsvetejše za skupno in osebno molitev. Vmes bo priložnost za prejem zakramenta svete spovedi.
Verouk bo še vedno potekal na daljavo (preko elektronske pošte). Na spletni strani župnije je vsakokrat (že v soboto zvečer) kar nekaj gradiva za nedeljsko bogoslužje in druženje ob družinski mizi..
Prihodnjo nedeljo bo »ofer« mesečno darovanje za cerkev. Na razpolago so tudi položnice… Nesite jih tistim, ki še ne morejo v cerkev. Spomladi nas čaka kar velik zalogaj: ureditev in asfaltiranje (preplastitev) dvorišča okrog cerkve. Tudi »sponzorjev« se ne branimo!
SVETE MAŠE
PO 1 . 3. 18,00: + Rozalija Luznar, 30. dan
TO 2. 3.18,00: + Slava Bonča, 30. dan
SR 3. 3. 18,00: ++ Starši Novoselič in Šušnjar
ČE 4. 3. 18,00: ++ Krnišnikovi, Visoko
PE 5. 3. 18,00: + Marjan Rozmarič
SO 6. 3. 18,00: + Jože Tušek, 21. obl.
NE 7. 3. 7,00: Za župljane
9,00:+ Franc Debeljak, Kožuhov, Kovski vrh