Božja beseda za nedeljo, 7. februarja 2021
1. berilo
Truda polne noči so večkrat človekov delež
Berilo iz Jobove knjige (Job 7,1-4.6-7)
Job je spregovóril in rekel: »Mar ni človek najemnik na zemlji in mar njegovi dnevi niso dninarjevi dnevi? Kakor hlapec hrepeni po senci, kakor dninar čaka na plačilo, tako so mi odmerjeni meseci, polni gorja, dodeljene so mi noči, polne trpljenja. Kadar grem spat, mislim, kdaj bom vstal, kadar komaj pričakujem večer, se naveličan premetavam do mraka. Moji dnevi so hitrejši kakor tkalski čolniček, minevajo brez upanja. Spomni se, da je moje življenje le dih, moje oko ne bo več videlo sreče.«
Psalm 147
Odpev: »Gospod ozdravlja potrte v srcu.«
Ps 147,1-2.3-4.5-6
Dobro je prepevati našemu Bogu,
prijeten je ta spev in prav je, da hvalimo Gospoda.
Gospod zida svoje mesto Jeruzalem,
zbira Izraelove pregnance.
Odpev: »Gospod ozdravlja potrte v srcu.«
On zdravi potrte v srcu
in obvezuje njihove rane.
Zvezdam določa število,
sleherno kliče po imenu.
Odpev: »Gospod ozdravlja potrte v srcu.«
Velik je naš Gospod in silen v moči,
njegova modrost je neizmerna.
Gospod dviga ponižne,
krivične pa do tal poniža.
Odpev: »Gospod ozdravlja potrte v srcu.«
2. berilo
Gorje nam, če ne bomo oznanjevali evangelija
Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Korinčanom (1 Kor 9,16-19.22-23)
Bratje in sestre, če oznanjam evangelij, nimam pravice, da bi se ponašal, saj je to moja dolžnost. Kajti gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal! Ko bi namreč to delal na lastno pobudo, bi imel plačilo. Če pa tega ne delam na lastno pobudo, mi je bilo zaupano oskrbništvo. Kaj je torej moje plačilo? To, da zastonj oznanjam evangelij in da pri tem ne izkoriščam svoje pravice, ki mi gre iz evangelija. Čeprav sem od vseh neodvisen, sem vendar postal služabnik vseh, da bi jih čim več pridóbil. Slabotnim sem postal slaboten, da bi pridóbil slabotne. Vsem sem postal vse, da bi jih nekaj zagotovo rešil. Vse delam zaradi evangelija, da bi bil tudi sam deležen njegovih obljub.
Aleluja
Aleluja. Kristus je nase vzel naše slabosti in nosil naše bolezni. Aleluja.
Evangelij
Ozdravil je raznovrstne bolnike
Iz svetega evangelija po Marku (Mr 1,29-39)
Tisti čas je Jezus prišel iz shodnice in se z Jakobom in Janezom takoj napótil v Simonovo in Andrejevo hišo. Simonova tašča je ležala, ker je bila vročična, in brž so mu povedali o njej. Pristópil je, jo prijel za roko in jo vzdignil. Vročica jo je pustila in ona jim je stregla. Ko pa se je zvečerilo in je sonce zašlo, so prinašali k njemu vse bolnike in obsedene. Vse mesto se je zbralo pred vrati. In ozdrávil je veliko bolnikov z različnimi boleznimi in izgnal veliko hudih duhov, ki pa jim ni dovôlil govoriti, ker so ga poznali.
Navsezgodaj, ko je bilo še čisto temno, je vstal, se odpravil ven na samoten kraj in tam molil. Simon in njegovi tovariši so mu sledili. Ko so ga našli, so mu rekli: »Vsi te iščejo.« Rekel jim je: »Pojdimo drugam, v bližnja naselja, da bom tudi tam oznanjal, kajti za to sem prišel.« In prihajal je v njihove shodnice, oznanjal po vsej Galileji in izganjal hude duhove.
Tisti “onstran”, ki naj mu zaupamo svoje upanje
Na začetku javnega življenja se Jezus ustavlja na krajih, kjer je močnejši utrip življenja: kjer se dela (čolni, mreže, jezero), moli in zbira (sinagoga), kjer je domačnost in hvaležnost (Simonov dom). Ko je v shodnici rešil moža obsedenosti hudega duha, zapusti sinagogo in “takoj”, kot bi ga nekaj priganjalo, stopi v Simonovo in Andrejevo hišo, kjer mu “brž“ povedo o tašči s povišano telesno temperaturo. Kot nepričakovani gost pride v hišo, kjer je tista, ki skrbi za postrežbo, bolna, in prostor ni pripravljen, verjetno je v njem nered. Velikega učitelja Jezusa, ne skrbi toliko zunanji nered kot tisto, kar je nepripravljenega v nas, umazanija znotraj, zatohli zrak v naših življenjih. Prav tako ona, žena že v letih, ni v zadregi, da jo obišče tujec, ko jo kuha vročina: saj je prišel prav za bolne. Jezus jo prime za roko, jo dvigne, ji prinese “vstajenje” in tista hiša, kjer se je življenje ustavilo, zaživi, in žena, ne da bi počakala niti za hip, “takoj”, ne da bi rekla »pustite mi malo časa, moram se urediti, priti k sebi«, začne streči. Evangelist uporabi isti glagol kakor za angele v puščavi, ki so Jezusu stregli po končani preizkušnji v puščavi.
Mi smo vajeni misliti na svoje duhovno življenje kot na nekaj, kar se odvija v lepi sprejemnici, in sebe videti v lepi obleki in urejene pred Bogom. Mislimo, da je resničnost življenja v drugih sobah banalna, vsakdanja, revna, neprimerna za Boga. In se varamo: Bog je zaljubljen v normalnost. Išče naše nepopolno življenje, da bi v njem postal kvas in sol in roka, ki dvigne. To poročilo o skromnem čudežu, ki ga komaj opazimo, brez razlag z Jezusove strani, nas sili, da verujemo, da je človeška omejenost prostor za Boga, kraj, kamor se spusti njegova moč. Kar sledi, je učinek Božjega obiska: dom se odpre, se še bolj razširi, postane velik do te mere, da lahko sprejme zvečer na pragu vse bolnike iz Kafarnauma. Vse mesto se zbere na vratih med hišo in potjo, med hišo in trgom. Jezus s kretnjami in besedami, ki ima rad odprta vrata in razkrite strehe, koder vstopajo oči in zvezde, ki ima rad tveganje bolečine, ljubezni, življenja, jih ozdravlja. Ko je bila še tema, gre tiho ven molit. Simon ga zaloti, ko ga išče, in ga najde: »Kaj delaš tu? Izkoristimo uspeh, Kafarnaum ti je na dosegu.« In Jezus začenja razkrajati Petrova pričakovanja, naše utvare: pojdimo drugam! Tisti drugam, ki ga ne poznamo; vem samo, da še nisem prispel, da še ne morem sesti; neki “drugam”, ki me vsak dan nekoliko spelje in me nekoliko navda z bojaznijo, a mu vsak dan znova zaupam svoj up.
Ermes Ronchi
OZNANILA
Godovi ta teden: jutri Jožefina Bakhita, sužnja, v torek Apolonija (Polona), devica, mučenka, v sredo Sholastika, devica, redovnica, v četrtek Lurška Mati Božja, ko praznujemo svetovni dan bolnikov, nedelja je šesta med letom, goduje Valentin (Zdravko), duhovnik, mučenec.
Svete maše bodo vse dneve razen ponedeljka zvečer ob 17,30 z upoštevanjem navodil (do deset posameznikov oziroma družin, razkuževanje rok, nošenje zaščitnih mask, medsebojna razdalja 1,5 m).
Nedeljsko sveto mašo spremljajte ob 9h preko spletne strani ali drugih elektronskih medijev. Po prenosu svete maše ste povabljeni k prejemu obhajila v cerkvi. Na razpolago bom od 9,45 do 11h. V cerkvi je lahko navzočih 10 posameznikov ali družin hkrati, zvrstite se na 5 minut. Držimo se Navodil slovenskih škofov! Upoštevajte varnostjo razdaljo 1,5 metra tako v cerkvi kakor pred cerkvijo!
Verouk ta teden bo še vedno na daljavo – stik z veroukarji ohranjamo preko elektronske pošte.
SVETE MAŠE
PO 8. 2. Drugje: Za Božji blagoslov v prvi službi
TO 9. 2. 17,30: + Frančiška Pintar (p. n. E. z družino)
SR 10. 2. 17,30: ++ Podboštarski – Krmelj
ČE 11. 2. 17,30: + Jože Rant, obl.
PE 12. 2.17,30: + Slava Bonča, 7. dan
SO 13. 2. 17,30: + Jožef Burnik
NE 14. 2. 9,00:++ Tone in Ela Kalan
Za župljane
Beseda življenja za mesec februar
»Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče« (Lk 6,36)
Dragi prijatelji, ta beseda me je prvi hip kar malo stresla. “Kakor”, pravi in zazdela se mi je nedosegljiva, neuresničljiva! Le kako naj bom z vsemi svojimi omejenostmi usmiljen kakor Oče, ki mi je že tolikokrat pokazal, da ob mojih napakah svojega usmiljenja ne pogojuje?
Vsakodnevno doživljam, da vsaka človeška beseda, izgovorjena, napisana ali kako drugače dojeta, nosi sporočilo in v nas spodbuja tak ali drugačen odziv. Če je tako s človeško ima Božja beseda še veliko več. Ko smo pred leti v Marijinem Delu poglabljali Besedo in njene učinke je Chiara povedala, da Beseda očisti, osvobodi, da Življenje, rodi dejanja, vse doseže, povzroča zedinjenje z Bogom… Ob tem razmišljanju sem razumel, da ni problem tisti “kakor” ampak koliko prave ljubezni in odprtosti srca in duha je v meni za Jezusovo besedo, ki ni nikoli izrečena, da bi “obvisela v zraku”. Torej je možno in ciljati želim k temu korak za korakom, saj je Beseda tista, ki ob mojem majhnem prispevku stori vse ostalo. Ampak svoj del, čeprav majhen, kolikor zmorem, pa moram storiti. V vsem ostalem me v mojem usmiljenju podpira Božje usmiljenje do mene!
Živimo v razburkanem času z mnogimi izzivi kot so kovid, sovraštvo v politiki in še marsikaj. V vsem bi lahko našel vzrok za kritiziranje, obsojanje, a Beseda tega noče. … Usmiljenje ne odvzema resnice ali razuma, prav gotovo pa živeto spreminja mene, in vse nas, v smeri dobrega bolj bratskega. Deluje, velikokrat sem to izkusil.
Lp z najboljšimi željami vsem! Ostanite zdravi! Arif
Srečanje nadškofa Stanislava Zoreta in predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja
Foto: Matjaž Klemenc/UPR