2. adventna nedelja – 6. decembra 2020
»Za menoj pride močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen njegovih sandal.« (Mr 1, 7)
1. berilo
Pripravimo pot Gospodu
Berilo iz knjige preroka Izaija (Iz 40,1-5.9-11)
»Tolažíte, tolažíte moje ljudstvo,« govorí vaš Bog. »Govoríte hčeri jeruzalemski na srce in ji kličite, da je njena tlaka dokončana, da je njena krivda poravnana, ker je prejela iz Gospodove roke dvojno kazen za vse svoje grehe.« Glas kliče: »V puščavi pripravite pot Gospodu, zravnajte v pustinji cesto našemu Bogu! Vsaka dolina naj se dvigne in vsak hrib in grič naj se poniža. Kar je vijugasto, naj bo ravno, in grebeni naj bodo ravnina. Razodelo se bo Gospodovo veličastvo in videlo ga bo naenkrat vse človeštvo, kajti Gospodova usta so govorila.«
Povzpni se na visoko goro, znanilec veselja, Sion, močnó povzdigni svoj glas, znanilec veselja, Jeruzalem, povzdigni ga, ne boj se! Povej Judovim mestom: »Glejte, vaš Bog! Glejte, Gospod Bog prihaja z močjo, njegova roka vlada zanj. Glejte, njegovo plačilo je z njim, njegovo povračilo pred njim. Svojo čredo pase kakor pastir, jo zbira s svojo roko, jagnjeta nosi v svojem naročju, počasi vodi doječe.«
Psalm 85
Odpev: »Pokaži nam, Gospod, svojo dobroto!«
Ps 85,9-10.11-12.13-14
Poslušam, kaj govorí Gospod Bog svojemu ljudstvu:
o miru govorí svojim zvestim.
Zares, blizu je njegova rešitev za tiste, ki se ga bojijo,
in slava bo prebivala v naši deželi.
Odpev: »Pokaži nam, Gospod, svojo dobroto!«
Dobróta in zvestôba se bosta srečali,
pravičnost in mir se bosta poljubila.
Iz zemlje bo pognala zvestoba,
z neba se bo sklonila pravičnost.
Odpev: »Pokaži nam, Gospod, svojo dobroto!«
Gospod nam bo izkazal dobroto,
naša dežela bo dajala obilen pridelek.
Pred njim bo šla pravičnost
in utirala pot njegovim korakom.
Odpev: »Pokaži nam, Gospod, svojo dobroto!«
2. berilo
Pričakujemo nova nebesa in novo zemljo
Berilo iz 2. pisma apostola Petra (2 Pt 3,8-14)
Tega, ljubi, ne smete prezreti: pred Gospodom je en dan kakor tisoč let in tisoč let kakor en dan. Gospod ne odlaša glede obljube, kakor nekateri mislijo, da je to odlašanje. Ne, le potrpežljiv je z vami, ker noče, da bi se kdo pogubil, temveč da bi vsi dosegli spreobrnjenje. Prišel pa bo Gospodov dan kakor tat. Tedaj bo nebo s hrumom prešló, prvine se bodo v ognju razkrojile, zemlja in dela na njej pa bodo razkrita. Kako prav je torej, da živite sveto in res pobožno, če se bo vse to razkrojilo, da čakate in pospešujete prihod Božjega dne, zaradi katerega bo nebo zaplamenelo in prešlo in se bodo razžarjene prvine topile. Mi pa po njegovi obljubi pričakujemo nova nebesa in novo zemljo, v katerih biva pravičnost. Ljubi, ker to pričakujete, se potrudíte, da vas najde v miru brez madeža in brez graje.
Aleluja. Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove stèze! In vse človeštvo bo videlo, kako naš Bog rešuje. Aleluja.
Evangelij
Izravnajmo steze za Gospoda
Iz svetega evangelija po Marku (Mr 1,1-8)
Začetek evangelija Jezusa Kristusa, Božjega Sina; kakor je zapisano pri preroku Izaíju:
»Glej, pošiljam svojega glasnika pred tvojim obličjem, ki bo pripravil tvojo pot. Glas vpijočega v puščavi: Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze!«
Tako je nastópil Janez Krstnik v puščavi in oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov. K njemu je prihajala vsa judejska dežela in vsi Jeruzalemčani. Dajali so se mu krstiti v reki Jordan in priznavali svoje grehe. Janez je bil oblečen v kameljo dlako in imel usnjen pas okoli ledij. Jedel je kobilice in divji med. Oznanjal je: »Za menoj pride močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi se sklônil pred njim in mu odvezal jermen njegovih sandal. Jaz sem vas krstil z vodo, on pa vas bo krstil s Svetim Duhom.«
Živeti z nepotešenimi hrepenenji
Še posebej v tem adventnem času, ki je čas pričakovanja, ko se pripravljamo, da še enkrat sprejmemo tolažilno skrivnost učlovečenja in božične luči, je pomembno premišljevati o upanju. Pustimo, da nas Gospod pouči, kaj pomeni upati.
Bog Oče tolaži tako, da pošilja tolažnika. Pravi mu, naj opogumi ljudstvo, njegove otroke, z oznanilom, da je konec stiske, konec bolečine, greh pa je odpuščen. To je tisto, kar ozdravlja pobito in prestrašeno srce. Zato prerok pravi, naj ljudstvo pripravi pot Gospodu in se odpre za darove zveličanja.
Tolažba se za ljudstvo začne s hojo po poti Boga. Gre za novo pot, zravnano in prehodno, pot, ki je pripravljena v puščavi, tako da jo ljudstvo lahko prečka in se po njej vrne v domovino. Ljudstvo, na katerega se obrača prerok, je namreč živelo v izgnanstvu v Babiloniji, zdaj pa se mu pravi, da se bo lahko vrnilo v svojo deželo po poti, ki je lagodna in široka, brez dolin in gora, ki otežujejo hojo, je zravnana cesta v pustinji. Pripraviti tisto pot pomeni pripraviti pot zveličanja, pot osvoboditve od vsake ovire in prepreke.
Izgnanstvo je bil dramatičen trenutek v zgodovini Izraela. Ljudje so izgubili vse: domovino, svobodo, dostojanstvo in tudi zaupanje v Boga. Čutili so se zapuščene in brez upanja. A prerok jim odpre srce za vero. Puščava je kraj, kjer je težko živeti. In ravno tam bo lahko hodilo in se tako vrnilo v svojo domovino, se vrnilo k Bogu ter ponovno upalo in se smejalo. Ko se znajdemo v temi, v težavah, se ne moremo smejati. In ravno upanje nas uči, da se smejimo na poti. Osebe, ki se odmaknejo od Boga, so osebe brez nasmeha. Morda se lahko bučno smejijo in krohotajo, a manjka nasmeh. Nasmeh pa nam daje samo upanje. Življenje je pogosto puščava, po kateri je težko hoditi. A če zaupamo v Boga, lahko postane lepa in prostrana kakor avtocesta. Dovolj je, da nikoli ne izgubimo upanja, dovolj je še naprej verovati, vedno, kljub vsemu.
Izaijeve besede pozneje uporabi Janez Krstnik pri svojem oznanjevanju, ko poziva k spreobrnjenju: ‘Glas vpijočega v puščavi: pripravite Gospodovo pot’ (Mt 3,3). To je glas, ki vpije, kjer se zdi, da nihče ne posluša, ki vpije sredi izgubljenosti zaradi krize vere. Ko je Krstnik oznanjal Jezusov prihod, so Izraelci še vedno na nek način bili v izgnanstvu, saj so bili pod rimsko oblastjo. Bili so tujci v svoji lastni domovini, vladali so jim močni osvajalci, ki so odločali o njihovem življenju. A resnična zgodovina ni zgodovina močnih, pač pa je zgodovina, ki jo Bog ustvarja skupaj s svojimi malimi. S tistimi malimi in preprostimi, ki jih najdemo ob Jezusu, ki se rodi: Zaharija in Elizabeta, ostarela in zaznamovana z nerodovitnostjo; Marija, mlado dekle, devica, Jožefu obljubljena za nevesto; pastirji, ki se jih je preziralo in niso veljali nič. To so mali, ki pa po svoji veri postanejo veliki; mali, ki znajo še naprej upati. Upanje je krepost malih.
To so ti mali, ki z Bogom in z Jezusom spremenijo puščavo izgnanstva, obupane osamljenosti in trpljenja v ravno cesto, po kateri se gre proti slavi Gospoda. Pustimo se torej poučiti o upanju. Z zaupanjem pričakujmo Gospodov prihod in puščava našega življenja, kakršnakoli že je, bo postala cvetoči vrt. Upanje ne razočara!
Preseneča me, da je Janezov klic v puščavi klic k spreobrnjenju in da je temelj za sprejem Jezusa. Množica se mora najprej spreobrniti, šele potem bo lahko srečala Jezusa in ga sprejela. In kakšno je to spreobrnjenje. Spreobrniti se, pomeni, sprejeti dejstvo, da še nismo na cilju. Lahko smo Abrahamovi potomci, lahko smo kristjani, lahko smo celo duhovniki in sestre, a to še ne pomeni, da smo sposobni srečati Odrešenika. Se tega res zavedamo? Prva ovira, da bi srečali Gospoda, je v tem, da smo prepričani, da smo že pripravljeni, da smo z nekim statusom že na cilju.
Spreobrniti se pomeni naj bomo zadovoljni s tem, kar imamo in hkrati naj hrepenimo po nečem večjem in boljšem zunaj reda naših predstav.
Spreobrniti se pomeni živeti z neizpolnjenimi hrepenenji in težiti za pravo izpolnjenostjo.
Ko vam nekaj manjka, kaj naredite? Vzamete košček čokolade, sedete za računalnik ali pred televizijski ekran, pokličete prijatelja oz. prijateljico, se postavite s svojim odlično opravljenim delom…
Nič od tega ni nujno slabo, cilj pa je zagotovo zgrešen. Ko nam nekaj manjka, se moramo s tem srečati in pri tem ustaviti. Nič od zgoraj naštetega ne izpolni naših neskončnih hrepenenj – želimo si namreč neskončne ljubezni, neskončnega miru, neskončne sprejetosti, neskončnega užitka. Nič od tega ne bo uresničeno tu na zemlji in s tem moramo živeti.
Lahko pademo v depresijo od jeze, da vse to ni uresničljivo.
Lahko se slepimo, da smo mi vse to dosegli.
Lahko obupujemo in se izčrpavamo, ker hočemo narediti vse popolno.
Edina pot do notranje sreče je živeti z nepotešenimi hrepenenji in iskati resnično izpolnitev, ki jo prinaša edino Kristus. Torej: Spreobrniti se, pomeni: priznati si praznino, ne iskati lažne potešitve, hrepeneti in delati na tem, da bomo pripravljeni na Gospodov prihod.
Pripravil: Ervin Mozetič
OZNANILA
Godovi ta teden: jutri Ambrozij (Ambrož), škof, cerkveni učitelj, zavetnik čebelarjev, v torek slovesni (nezapovedani) praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije, v četrtek Loretska Mati Božja, v petek Damaz I., papež, v soboto Devica Marija iz Guadalupe, nedelja je 3. adventna, goduje Lucija, devica, mučenka.
Z veroukarji ostajam povezan na daljavo. Starši, vzemite to povezavo kot priložnost za družinsko katehezo.
Svete maše z ljudstvom so še vedno odpovedane. Dovoljene so zasebne maše duhovnika brez vernikov. Verniki naj nedeljske svete maše spremljajo po medijih, prejmejo duhovno obhajilo, posvetijo čas molitvi, branju Božje besede oziroma dobrim delom (prim. ZCP, kan. 1248, § 2). Po predhodnem dogovoru z duhovnikom je sveto obhajilo dovoljeno deliti zgolj in samo posamično – enemu verniku oziroma eni družini ali članom istega gospodinjstva. V tem primeru se vernik z duhovnikom po telefonu ali e-pošti predhodno dogovori za določeno uro, ko bo prejel blagoslov in obhajilo v cerkvi, kapeli ali na drugem primernem kraju. Glede na trenutne razmere je v farni cerkvi možno prejeti obhajilo v času od 9,45 do 10,30 (na vsakih pet minut) po predhodnem dogovoru. Udeležba pri individualnem obhajilu je dovoljena samo zdravim vernikom, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature.
Nedeljsko sv. mašo iz farne cerkve lahko spremljate preko župnijske spl. strani ob 9h.
V mesecu decembru podaljšujemo naročilo verskih časopisov. Vsi, ki se želite naročiti na novo na Družino ali Ognjišče, povejte v zakristiji pravočasno, prav tako vsi, ki se za prihodnje leto želite naročiti po pošti. Vsaka sprememba naročnine mora biti znana vsaj do Novega leta. Naročnino boste poravnali predvidoma tretjo nedeljo v januarju (17. januarja) po obeh mašah.
Naročnina za posamezne časopise:
Družina plačana do konca januarja – 119,60€; sicer -130€
Ognjišče v cerkvi 33,50€, po pošti 34,30€
Prijatelj 12,60€; Misijonska obzorja 9€; Mavrica 39,90€; Beseda med nami 23,70€;
Božje okolje 29,70€; Cerkveni glasbenik 35,70€; Slo Čas 27,80€; Radovednež 23,70€;
Magnificat 66€ za naročnike Družine pa 56,10€; Najst 23,40€; Cerkev danes 35,70€;
Praznična 19,80€; Communio 35,80€; Naša luč 26,95€; Jaslice 6,95€.
V zakristiji je na razpolago Marijanski koledar po 2,5 EUR-a.
Še sporočilo Kulturnega društva dr. Ivan Tavčar Poljane otrokom:
Dragi otroci! Tale “parkelj Koronavirus” nam je letos prekrižal načrte. Miklavževanja, kot ga poznamo (igrica, polna dvorana gledalcev, …) tokrat ne bo. A brez skrbi, vse pridne otroke bo sv. Miklavž zagotovo obiskal doma.
Klikni na FB Kulturnega društva in si oglej kratko animacijo za otroke. https://fb.watch/27vzKF7rGt/
V prihodnjih dneh si boste lahko na isti strani ogledali tudi arhivski posnetek igrice iz leta 2011.
SVETE MAŠE
PO 7. 12.: + Pavle Kržišnik
TO 8. 12.: + Albina Šubic, obl.
SR 9. 12.: Za žive in ++ čebelarje Čebel. društva Blegoš
ČE 10. 12.: + Miroslava Marolt, 10. obl.
PE 11. 12.: + Janez Jelovčan
SO 12. 12.: Po namenu za blagoslov pri gradnji
NE 13. 12.: + Anton Jelovčan, obl.
: Za župljane