Zahvalna nedelja, 8. novembra 2020
»Preudarne pa so s svetilkami vred vzele v posodicah olje« (Mt 25,4).
1. berilo
Kdor išče modrost, jo tudi najde
Berilo iz knjige modrosti (Mdr 6,12-16)
Blesteča in neugasljiva je modrost, z lahkoto se da spoznati tistim, ki jo ljubijo, najti tistim, ki jo iščejo; vnaprej se da spoznati takim, ki po njej hrepenijo. Kdor se bo k njej zgodaj odpravil, se ne bo utrudil, ker bo odkril, da sedi pri njegovih vratih. Če se kdo zanjo navduši, doseže popolno preudarnost, kdor bo zaradi nje bedel, bo kmalu brez skrbi. Kajti sama hodi okoli in išče take, ki so je vredni, dobrohotno se jim prikaže na njihovih potih in pri vsaki misli jim pride naproti.
Psalm 63
Odpev: »Moj Bog, mojo dušo žeja po tebi.«
Ps 63,2.3-4.5-6.7-8
O Bog, moj Bog, željno te iščem,
mojo dušo žeja po tebi;
moje telo koprni po tebi
kakor suha in izčrpana zemlja po vodi.
Odpev: »Moj Bog, mojo dušo žeja po tebi.«
Vate sem se zamaknil v svetišču,
da bi uzrl tvojo moč in tvojo slavo.
Tvoja dobrota je boljša kakor življenje,
moje ustnice te smejo slaviti.
Odpev: »Moj Bog, mojo dušo žeja po tebi.«
Zato te bom slavil v svojem življenju,
v tvojem imenu bom dvigal svoje roke.
Kakor z najboljšimi jedili se bo nasičevala moja duša,
v veselju te bodo hvalila moja usta.
Odpev: »Moj Bog, mojo dušo žeja po tebi.«
Spominjal se te bom na svojem ležišču,
v zgodnjem jutru bom premišljeval o tebi;
kajti ti si mi pomagal,
v senci tvojih peruti se radujem.
Odpev: »Moj Bog, mojo dušo žeja po tebi.«
2. berilo
Vsi bomo deležni vstajenja
Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Tesaloničanom (1 Tes 4,13-18)
Nočemo, bratje, da ne bi vi ničesar vedeli o tem, kako je s tistimi, ki so zaspali, tako da se ne boste vdajali žalosti kakor drugi, ki nimajo upanja. Če namreč verujemo, da je Jezus umrl in vstal, bo Bog tiste, ki so zaspali v Jezusu, privedel skupaj z njim. Oprti na Gospodovo besedo vam rečemo tole: mi, ki še živimo in bomo ostali do Gospodovega prihoda, nikakor ne bomo prehiteli zaspalih. Kajti sam Gospod bo ob povelju, ob nadangelskem glasu in ob božji trobenti stopil z neba. Najprej bodo vstali tisti, ki so umrli v Kristusu. Potem pa bomo mi, ki živímo in bomo ostali, skupaj z njimi odnesěni na oblakih v nebo, naproti Gospodu: tako bomo zmeraj z Gospodom. S temi besedami se torej tolažite med seboj.
Aleluja. Čujte in bodite pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov. Aleluja.
Evangelij
Gospod prihaja, pojdimo mu naproti
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 25,1-13)
Tisti čas je Jezus povedal svojim učencem tole priliko: »Nebeško kraljestvo bo podobno desetim devicam, ki so vzele svoje svetilke in šle ženinu naproti. Pet izmed njih je bilo nespametnih in pet preudarnih. Nespametne so vzele svoje svetilke, niso pa s seboj vzele olja. Preudarne pa so s svetilkami vred vzele v posodicah olje. Ker se je ženin mudil, so vse podremale in zaspale.
Opolnoči pa je nastalo vpitje: ›Glejte, ženin! Pojdite mu naproti!‹ Tedaj so vse device vstale in pripravile svoje svetilke. Nespametne so rekle preudarnim: ›Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo!‹ Toda preudarne so odvrnile: ›Verjetno ga ne bo dovolj za nas in vas. Pojdite raje k prodajalcem in si ga kupite!‹ Medtem ko so šle kupovat, pa je prišel ženin, in tiste, ki so bile pripravljene, so šle z njim na svatbo in vrata so se zaprla. Pozneje so prišle še druge device in govorile: ›Gospod, gospod, odpri nam!‹ On pa je odgovóril: ›Resnično, povem vam: Ne poznam vas!‹ Bodite torej budni, ker ne veste ne dneva ne ure!«
Svetilka in olje: hrepenenje in Odnos
Hrepenenje in pogled sta dve stvari, ki nas premikata iz mirujočega položaja v gibanje življenja, iz lastnega načina reševanja v Božji način, iz lastnih ugaslih svetilk do posodic z oljem, ki te svetilke na novo prižgejo. Kaj so torej svetilke in kaj posodice z oljem?
Da bi prišli do tega odgovora, je potrebno najprej zahrepeneti, kajti hrepenenje je tisto, kar ujeto srce premakne v hojo naproti Drugemu. Hrepenenje je tisto, ki odpira vhodna vrata, da vanje lahko vstopi modrost, ki že sedi pri njih. Hrepenenje je tisto, ki vodi v vsakršno spoznanje in preudarnost, to pa v lahkotnost življenja. Kajti kdor se bo k njej (modorsti) zgodaj odpravil, se ne bo utrudil, ker bo odkril, da sedi pri njegovih vratih.
Odpreti se modrosti in s hrepenenjem priznati, da jo potrebujemo, pomeni, da naša življenja preprosto ne morejo več ostati polna aktivizma, dela, ki ubija in utrujenosti, ki ji ni videti konca. Modrost je tista, ki prva prišepne, kaj je potrebno storiti in kaj je prav izpustiti. Napotiti se k njej tako na neki način resnično pomeni spoznati, da je le-ta že pri vratih, to pa pomeni, da nam je prihranjen vsak napor, ki si ga ustvarimo zgolj z lastnimi idejami in načrti, ki niso rojeni iz Modrosti.
Hrepenenje se danes ponavlja tudi v psalmu, ki je resnična hvalnica hrepeneče duše: “O Bog, moj Bog, željno te iščem, mojo dušo žeja po tebi; moje telo koprni po tebi kakor suha in izčrpana zemlja po vodi.”
Hrepenenje je tisto, ki tudi deset devic spodbudi, da gredo naproti ženinu. Lahko bi spale doma, na kavču. Pa so šle … dale so prostor odnosu, dialogu, Ženinu.
Hrepenenje je torej tisto temeljno, kar nas odpira k Drugemu in prvo, kar nas spravi na pot, to pa ne pomeni, da nas zaščiti pred tem, da bi se na poti utrudili in izgubili bistvo. Zato je potreben še pogled, usmerjen v pravo smer.
Apostol Pavel nam v drugem berilu orisuje lepoto nebeškega Jeruzalema, kjer bomo zmeraj z Gospodom. Tam je naš cilj, tam je naša izpolnitev in dopolnitev, zato je pomembno, da v življenjskih nočeh, ko se vse zdi pusto in prazno in ko ves svet spi v omami, ostajamo pripravljeni, ker vemo, kam je usmerjen naš pogled. Takrat četudi zaspimo, ostaja temeljna notranja drža budnosti, ki je vselej pripravljena odgovoriti na tisto, kar prišepne modrost. Ona je namreč tista, ki “opolnoči” zavpije: “Glejte, ženin! Pojdite mu naproti!” Ona je tista, ki našemu srcu pokaže skrite mimohode Gospoda, prišepne nam korak, ki vodi v svobodo, prigovarja in vabi, da bi že tukaj živeli svatbo z Gospodom. Biti na Gospodovi gostiji pa ni drugo kot biti v nenehnem živem odnosu z Njim.
V tem je tudi temeljna razlika devic. Vse so namreč hrepenele in vse so vstale iz udobnih domačih kavčev ter stopile na pot. Vse so iskreno iskale Gospoda in želele biti del svatbe. To hrepenenje srca ponazarjajo prižgane sveče, ki pa niso “večne lučke”. Hrepenenje je namreč tudi ranljivo in upihljivo, je občutljivo in potrebno skrbi, zato je poleg svečk potrebno tudi olje.
Device, ki so ga imele, smo takrat, ko živimo pristen in nenehen dialog z Gospodom. Takrat je naša notranja drža pripravljena, da odgovori in sprejme vabilo Drugega, s tem pa že vstopamo v svatbeno dvorano, saj za dušo ne obstaja večjega praznika kakor je to, da se spočije v Božjem življenju, ki se pretaka v nas.
Če pa na ta Odnos pozabimo in se zapremo v lasten monolog reševanja, postajamo podobni nespametnim devicam, ki so dobro začele, a šle brez olja živega odnosa z Gospodom, ki edini daje moč vztrajanja, edini moč hoje in edini prižiga tam, kjer bi sami že davno ugasnili. Zato sta zanje značilni dve drži:
– ogroženost in posledično ljubosumje na olje ostalih,
– nenehno tekanje in aktivizem, ki ne dela drugega kakor to, da zamudimo in spregledamo bistvene trenutke in osebe življenja!
Zamudimo Ženina, ki nam prihaja naproti v tišini, v ljubljeni osebi, v ubogem beraču, v situacijah, kjer bi ga najmanj pričakovali. Tudi ženina se pričakuje pred polnočjo, pa vendar …
Zato nas Beseda danes spodbuja, da bi hrepeneli. To pomeni hoditi s prižganimi svetilkami. Pomeni hrepeneti po modrosti, ki nas čaka pri vratih srca, pripravljena, da se da spoznati vsem, ki po njej hrepenijo. Ta modrost nam bo prišepnila (ali celo prebudila “polnočno” vpitje), ko bo Gospod vstopil v naše življenje s tihim povabilom, ohranjala nas bo budne za živ odnos z Njim, ki edini vodi skozi življenje s stalnostjo koraka, ki se ne utrudi. Spomnila nas bo na olje, ki je živ odnos s Kristusom.
To in samo to olje nam lahko daje moč zvestobe in lepote ter nas obenem že prestavlja v dvorano svatbe, kjer duša ponovno najde svoj izvir, kjer se suha ter izčrpana zemlja ponovno napojita in kjer človek spozna, da ga Bog dejansko čaka pri vratih srca… in trka. Da bi vstopil k njemu in iz njegovega življenja napravil svatbo!
Besedilo: Anja Kastelic (blog: Bom vrgla mreže)
Foto: Unsplash
Obj.: M. B.
OZNANILA
Godovi ta teden: jutri spomin posvetitve lateranske bazilike, goduje Teodor (Božidar, Darko), mučenec, v torek goduje Leon Veliki, papež, cerkveni učitelj, v sredo Naš farni zavetnik Martin (Davorin) iz Toursa, škof, v četrtek Jozafat Kunčevič, škof, mučenec, v petek Stanislav Kostka, redovnik, nedelja je 33. med letom, goduje Albert Veliki, škof, cerkveni učitelj, za našo župnijo praznovanje godu sv. Martina – Martinova nedelja.
Svete maše z ljudstvom so do nadaljnjega odpovedane. Dovoljene so zasebne maše duhovnika. Maševal bom po vaših namenih. Imate pa vso pravico priti v cerkev molit (do šest oseb v medosebni razdalji dveh metrov) v času, ko bo cerkev odprta. Do nadaljnjega bo med tednom odprta za molitev vsak dan od 17,15 do 18h; ob nedeljah od 7,45 do 11h. Tudi prejem svetega obhajila je možen in sicer tako, da upoštevate medosebno razdaljo dveh metrov in se postavite v vrsto. V cerkvi ne sme biti več kot šest oseb z menoj vred, zato spoštljivo počakate zunaj (upoštevajoč medosebno razdaljo) ali v kapeli za oltarjem ali v dvorani pod cerkvijo, da boste na vrsti in se v tišini pripravite na srečanje z živim Jezusom (brez zbiranja v gručah). Dvorana pod cerkvijo bo ob nedeljah ozvočena in bo omogočen prenos molitve iz cerkve (prav tako za šest oseb). Sveto obhajilo bo možno prejeti ob delavnikih ob 17.45 – 18h, ob nedeljah od 8,30 do 9h ali ob 10,30 – 11h. Po telefonu se je možno dogovoriti tudi za kakšen drug termin.
Šoli na daljavo se pridružuje tudi verouk na daljavo. Ostanimo povezani z varnostjo razdaljo…
Statistika zakonskih jubilantov 2020:
Letos imamo v župniji 71 parov jubilantov. Med VZTRAJNIKI (bisernimi zakonci) sta 2 para, vztrajata že 60 let, 7 parov 55 let. POZLATILO se je 8 parov (50 let), 6 parov praznuje 45 let in 3 pari 40 let zakona; 6 parov je poročenih 35 let, 4 pari 30 let,
4 parom so se skupna leta že POSREBRILA (25 let), 3 pari so poročeni dve desetletji, 9 parov poldrugo desetletje, 10 parov obhaja desetletnico, 9 parov pa pet skupnih let. Čestitamo in vse najboljše! Naj vas skupaj povezuje ljubezen!
Posredujem vam nekaj odmevov na čestitke jubilantom, ki smo jih tokrat poslali namesto vabil:
»Prijetno ste naju z možem presenetili z čestitko za najino okroglo obletnico, 60 let. Res iskrena hvala za tako pozornost. Midva sva imela srečo, da smo imeli skupno mašo jubilantov v septembru na Trsteniku. Takrat še ni bilo tako strogega režima, da smo se lahko srečali jubilanti. Tukaj v naši fari na Trsteniku je navada, da je po zlati poroki vsak par, ki jo dočaka, vabljen vsako leto na srečanje jubilantov. Tako, da se midva skoraj vsako leto udeleživa tega srečanja. Tako je bilo tudi letos ko sva praznovala biserno poroko, upam da nama Bog da še veliko teh srečanj. Še enkrat prav lepa hvala za čestitko, Bog z vami. Ostanite zdravi.« A. M.
»Prepričana sem, da so tudi ostali prejemniki pošte hvaležni. Sveta maša za zakonske jubilante je res nekaj posebnega in tudi moja soseda, ki sta 30 let v zakonu, sta mi rekla: Škoda, ker bova zdaj šele čez 5 oz. 6 let spet na vrsti.« M. D.
»Prav lepa hvala za poslano voščilo zakonskim jubilantom, da ste se tako spomnili na nas in pri sveti maši. Hvala Bogu za najinih prvih deset let zakona, ki so zelo hitro minili.« A.T.
»Moja starša se vam lepo zahvaljujeta za voščilo, ki ste ga poslali zakoncem jubilantom.« J. B.
»Zahvaljujeva se vam za čestitko ob najini 35. letnici poroke in hvala za vašo molitev pri vaši zasebni maši, ki nas vse povezuje v enem duhu, eni ljubezni. Hvala vam za vse pretekle maše, druženje in vaše lepe misli, spodbude, … Tudi midva moliva, tako za naju, družino, vas, prijatelje in vse okrog nas. Z željo, da se čim prej tudi vidimo, lepo pozdravljeni in ostanite zdravi.« T. in J.
»Najlepša hvala za lepo voščilo ob nedelji zakonskih jubilantov. Ob okroglih obletnicah sva tako še bolj hvaležna drug za drugega. Vse dobro želiva tudi Vam.« M. in M.
SVETE MAŠE
PO 9. 11.: + Amalija Nastran, 23. obl.
TO 10. 11.: + Lenka Pintar
SR 11. 11.: ++ Malovrh, Grilj, Stanonik
ČE 12. 11.: + Lenart Jesenko
PE 13. 11.: Po namenu v zahvalo
SO 14. 11.: + Ana Kovačič
NE 15. 11.: Za župljane
+ Franc Debeljak, Kožuhov, Kovski vrh
Nadškofova zahvala ob zahvalni nedelji
Leto posebnih milosti
Ko ob letošnji zahvalni nedelji razmišljamo, za kaj naj bi se zahvalili Bogu in drug drugemu, smo skoraj v zadregi. Leto, ki je za nami, je bilo tako posebno, tako zelo drugačno od vseh drugih let, da večina v svojem življenju nečesa podobnega še ni doživela. To leto je zaznamoval virus, ki je naprej ustavil življenje v naši državi. Kdo bi si lani ob tem času predstavljal, da tudi v cerkvah ne bo bogoslužja z verniki, še manj pa, da bodo velikonočni prazniki potekali brez obredov velikega tedna, brez običajnega blagoslova jedil, brez vstajenjske procesije? Ničesar od tega praktično ni bilo – vsaj ne tako kakor druga leta. Za toliko doživetij smo bili prikrajšani, toliko izrazov naše vere in občestvenosti nam je bilo odvzetih.
Vseeno pa globoko čutim, da se vam moram zahvaliti. Tolikim ljudem, ki so v tem posebnem času pokazali, da so v resnici ljudje, tolikim kristjanom, ki so s svojimi dejanji pokazali, da je evangelij njihovo življenjsko vodilo. Najprej se želim zahvaliti zdravstvenim delavcem, strokovnim službam, ministrstvom in vladi, ki je ob vsej negotovosti in neštetih vprašanjih na začetku pandemije pogumno in odločno sprejemala odločitve, da smo dobili dovolj zaščitnih sredstev in da nam je uspelo zaustaviti širjenje virusa.
Rad bi se zahvalil našim duhovnikom, ki so s poslušnostjo Svetemu Duhu in odprtostjo za njegovo delovanje odkrivali poti in načine, kako ostati z ljudmi, kako prihajati k njim in jim prinašati tolažbo, upanje in Božjo besedo. Njihovo ravnanje je pokazalo, da so v resnici pastirji občestva in ne zgolj
menedžerji župnij. Dragi bratje duhovniki, zahvaljujem se vam za to pričevanje. Hvaležen sem redovnim skupnostim, ki so v tem času pomnožile molitve za zdravstvene delavce, za bolnike, za tiste, ki jim strežejo, za znanstvenike in za vse, ki so bili kakor koli udeleženi v prizadevanju za obvladovanje te bolezni. Kakor ste vi pomnožili molitve, naj Bog pomnoži vaše poklice.
Zahvaljujem se vam, dragi bratje in sestre, ki ste v tem času odkrivali, kaj je v vašem življenju dragoceno. Mnogi ste odkrili, kako pomembna je družina, in to v vseh časih. Spoznavali ste lepoto skupne molitve, naučili ste se blagoslavljati sebe, svoje domove in tudi velikonočna jedila. Posebej sem vam hvaležen, da niste pozabili na svoje duhovnike. Mnogi so povedali, da ste jih poklicali, da ste na vrata župnišča obesili vrečko s hrano, da ste nakazali svoj denarni prispevek. Duhovniki so bolj živo začutili, da cenite njihovo navzočnost in delo med vami. Hvala vam za to.
Ne morem pozabiti delovanja Karitas v tem času. Svoje delovanje so prilagodili razmeram in skrbeli za pomoči potrebne. Posebej je razveseljivo, da je med prostovoljce prišlo 1500 mladih, ki so svoje mlade moči in sočutno srce izročili v službo bližnjega. Evangelij ni bil več zapisana, ampak je postal živeta beseda.
Gospod, ki vidi v srce, bo znal blagosloviti še vse tiste darove in sadove, ki so v tem času dozoreli v skritosti vaše ljubezni in vere. Sam pa v molitvi prosim dobrega Boga, naj blagoslovi vašo dobroto, naj vam da vsega, kar potrebujete, in naj vas ohranja zdrave, da boste mogli še naprej pričevati za njegovo ljubezen.
msgr. Stanislav Zore OFM, nadškof