24. nedelja med letom, 13. septembra 2020
»Gospodar tega služabnika se ga je usmilil, oprostil ga je in mu dolg odpustil« (Mt 18,27)
1. berilo
Odpuščajmo bližnjemu, da nam bo odpuščeno
Berilo iz Sirahove knjige (Sir 27,30-28,7)
Srd in jeza sta ostudna, grešen človek se jima bo vdajal. Kdor se maščuje, bo izkusil maščevanje Gospoda, ki si bo skrbnó zapomnil njegove grehe. Odpústi krivico svojemu bližnjemu, tako bodo tudi tebi na tvojo prošnjo odpuščeni tvoji grehi. Kako bo človek, ki kuha jezo zoper drugega človeka, pri Gospodu iskal ozdravljênja? Kako bo človek, ki do sebi enakega nima usmiljenja, za svoje grehe prosil odpuščanja? Če človek, ki je le bitje iz mesa, neprestano kuha jezo, kdo bo dosegel odpuščanje njegovih grehov? Pomisli na poslednje reči in nehaj sovražiti, na trohnobo in smrt pomisli in se drži zapovedi. Pomisli na zapovedi in se ne sŕdi na bližnjega, na zavezo Najvišjega pomisli in odpusti pogrešek.
Psalm 103
Odpev: »Gospod je milostljiv in usmiljen.«
Ps 103,1-2.3-4.9-10.11-12
Slávi, moja duša, Gospoda,
njegovo sveto ime naj slaví vse moje bitje.
Slávi, moja duša, Gospoda,
ne pozabi nobenega njegovega dejanja.
Odpev: »Gospod je milostljiv in usmiljen.«
On odpušča vso tvojo krivdo,
ozdravlja vse tvoje bolezni.
On iz jame rešuje tvoje življenje,
krona te z dobroto in usmiljenjem.
Odpev: »Gospod je milostljiv in usmiljen.«
Ne pravda se venomer,
ne očita na veke.
Z nami ne ravna po naših grehih,
ne vrača nam po naši krivdi.
Odpev: »Gospod je milostljiv in usmiljen.«
Kakor se nebo boči nad zemljo,
tako njegova dobrota objema vse, ki se ga bojijo.
Kakor je vzhod oddaljen od zahóda,
odriva od nas naše pregrehe.
Odpev: »Gospod je milostljiv in usmiljen.«
2. berilo
Naj živimo ali umiramo, smo Gospodovi
Berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom (Rim 14,7-9)
Bratje in sestre, nobeden od nas ne živi zase in nobeden ne umira zase. Če namreč živimo, živimo za Gospoda; in če umiramo, umiramo za Gospoda. Naj torej živimo ali umiramo, smo Gospodovi. Kajti Kristus je umrl in ožível prav zato, da bi gospodoval mrtvim in živim.
Aleluja Jn 13,34
Novo zapoved vam dam, govorí Gospod, da se ljúbite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil.
Evangelij
Odpuščanje nima meje
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 18,21-35)
Tisti čas je Peter pristopil k Jezusu in mu rekel: »Gospod, kólikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.
Zato je nebeško kraljestvo podobno kralju, ki je hotel napraviti račun s svojimi služabniki. Ko je začel računati, so mu privedli nekoga, ki mu je bil dolžan deset tisoč talentov. Ker ni imel s čim povrniti, je njegov gospodar ukazal prodati njega, njegovo ženo, otroke in vse, kar je imel, ter poravnati dolg. Služabnik je tedaj padel predenj in ga prôsil: ›Potŕpi z menoj in vse ti povrnem.‹ Gospodar se je tega služabnika usmilil, opróstil ga je in mu dolg odpústil.
Ko pa je služabnik šel ven, je srečal enega svojih soslužabnikov, ki mu je bil dolžan sto denarijev. Zgrabil ga je, ga davil in rekel: ›Vrni, kar si dolžan!‹ Ta je padel predenj in ga prosil: ›Potrpi z menoj in ti povrnem.‹ Óni pa ni hotel, ampak je šel in ga vrgel v ječo, dokler mu ne bi povŕnil dolga. Ko so njegovi tovariši videli, kaj se je zgodilo, so se zelo razžalostili in šli svojemu gospodarju podrobno povedat, kaj se je zgodilo.
Tedaj ga je gospodar poklical k sebi in mu rekel: ›Hudobni služabnik! Ves dolg sem ti odpústil, ker si me prosil. Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega soslužabnika, kakor sem se jaz usmilil tebe?‹ In njegov gospodar se je razjézil in ga izročil mučiteljem, dokler mu ne bi povŕnil vsega dolga.
Tako bo tudi moj nebeški Oče stóril z vami, če vsak iz srca ne odpustí svojemu bratu.«
… je v odpuščajoči Ljubezni. Ne le tisti, ki dela čudeže, ozdravlja, osvobaja in izganja demone, ampak tisti, ki ljubi do dokončne daritve sebe. Tudi izdajalcem. Juda ni bil pomota med klicanimi imeni. Bil je namreč dokaz edine prave ljubezni, ki že vključuje krivice. To zmore samo Bog. Ker pa smo po Njegovi ljubezni vključeni v novo življenje, lahko odpuščamo in ljubimo tudi mi.
Evangelij nam predstavlja dva odnosa; vertikalni – odnos med človekom in Bogom ter horizontalni – odnos med človekom in človekom. V obeh prihaja do dolgov in krivic. V vertikalnem s človekove strani, kajti Bog ostaja zvest, v horizontalnem pa z obeh strani. Ni namreč človeka, ki bi bil žrtev krivice, ne da bi jo tudi sam nekje in nekomu storil.
Zelo pogosto se zgodi, da v času, ko nas nekaj boli, vidimo le tistega, ki je ranil nas, težko pa ustavimo pogled na tistem, ki smo ga mi ranili, četudi to ni bil isti človek.
Ljudje smo torej brez izjeme grešniki, zato ne obstajajo prvo – in drugorazredni grešniki, kajti greh je vedno odtrganje iz odnosa z Očetom, ki je vir življenja. To pa se lahko zgodi ob silovitem sunku ali manjšem, sunek je sunek in odnos je “pretrgan”.
So pa prvo – in drugorazredne posledice greha, ki so sorazmerne s silo, s katero smo nekaj izdali, pretrgali, umorili… In te posledice nas največkrat silijo v maščevanje in potrebo po vračanju. Ker jih občutimo, ker se vračajo, ker prebujajo spomin in z njim bolečino. Dokler vse to ni dokončno izročeno na križ. Križ je kraj edinega spreobrnjenja greha, kajti samo tam se greh lahko pretvori v milost. Na križu je bil sleherni greh preoblikovan v življenje, zato smo ta teden obhajali praznik povišanja svetega križa.
To, kar se je zgodilo ob Kristusovi pashi, se je z nami zgodilo pri krstu in se vsakič v celoti obnovi pri zakramentu sprave. Danes je to temeljni prostor, kjer se greh spreobrača v milost. In ko človek, ki je obrnil hrbet, izdal in umoril, izkusi, kako ga je ta ista ljubezen, kateri je vse to storil, čakala, da ga objame, spozna, da je 100 % ljubljen. Ni drugega dokaza, kot je odpuščanje krivice.
In naša krivica pred Bogom je velika. Prilika omenja, da je dolg enakovreden človeku samemu, ženi, otrokom in vsemu, kar je ta človek imel. Kaj to pomeni?
Naš dolg je namreč prav to, da smo izdali. Najprej sebe, potem svoje žene, može, otroke, najbližje torej, nato pa še vse ostalo, kar imamo. To ni majhen dolg, kajti grešili smo zoper odnose, ki so temelj življenja.
Kristus nam je ta dolg lahko odpustil samo tako, da se je vključil v naše odnose, posrkal vase vse zlo, ki smo ga drug drugemu metali, prevzel vse pljunke, ki jih je grešen človek usmerjal v brata in to odnesel na križ. Od tam pa ne vrnil računa, temveč življenje in odrešenje.
Vrnil nam je dostop do življenja v Trojici in s tem edino sposobnost za življenje novih, odrešenih odnosov z drugimi.
Če iz srca sprejmemo ta dar ponovne vključenosti v Odnos, lahko iz srca odpustimo vsak svojemu bratu. Ker smo prejeli veliko več kakor lahko damo, ker nam je odpuščeno veliko večja “odtrganina” kakor tista, ki nam jo zadaja brat.
Gospod nas je iz smrti, kjer človek ni bil več sposoben ne dihati ne ljubiti, vrnil v življenje, zato so horizontalni grehi, četudi veliki in grobi, dejansko “praska” v okviru vsega prejetega …
Ali nismo torej tudi mi dolžni se usmiliti svojega so-služabnika, kakor se je Gospod usmilil nas?
Kolikor smo namreč v Kristusu, toliko se spoznamo ljubljeni in toliko lahko odpuščamo.
Če pa se človek odloči ostati sam in ne živeti Gospodu, če se odloči še naprej živeti odtrgano iz Odnosa in samo zase, potem ni Očeta, ni usmiljenja in zato absolutno ni milosti za sobrata.
Sirah opisuje, kako se tak človek vdaja srdu in jezi, ki na koncu ranita in zvežeta samo njega. Odpuščanje je v prvi vrsti torej dar svobode samemu sebi. Je dar, ko prekinemo verigo zla, krivic in zlorab.
Odpustiti pa ne pomeni pozabiti. Pomeni zavestno poimenovati in zavestno izročiti v Roke drugemu. Zlo, srd in jeza, ki ostanejo v človeških rokah, postanejo nevarni in destruktivni. Najprej za tistega, ki jih goji, nato pa še za ljudi okrog njega.
Človek pa, ki živi spomin na zavezo Najvišjega in se spomni vseh prejetih odpuščanj, lahko odpušča “77 x 7 x …” Nezaključeno število ponazarja neskončnost, saj takrat, ko vstopimo v logiko odpuščajoče Ljubezni, odpade sleherno štetje. Štetje dobrega in štetje zla.
V ljubezni ni štetja, ker ljubezen ni ogrožena. Je le neskončna hvaležnost nad tem, da imamo Nekoga, ki rešuje iz jame, odpušča krivdo in sleherno zlo spreminja v dobro. Če mu to pustimo …
Kristus tako neutrudno išče novih sodelavcev sprave. Išče ljudi, ki se bodo končno spoznali ljubljeni, najdeni in odpuščeni z vertikalne strani. Taki bodo z Njim lahko gradili nove horizontalne odnose, ki ne bodo več v štetju zaradi ogroženosti, ampak v veselju podaritve. Tudi odpuščanja.
Anja Kastelic
OZNANILA
Godovi ta teden: jutri praznik Povišanje sv. Križa, v torek Žalostna Mati Božja, v sredo Kornelij, papež in Ciprijan, škof, mučenca, v četrtek Robert Bellarmino, škof, cerkveni učitelj, v soboto Januarij, škof, mučenec, nedelja je 25. nedelja med letom, nedelja svetniških kandidatov, za našo župnijo družinski praznik prvega svetega obhajila ob 11,15.
Ta teden bodo vse sv. maše zvečer ob 19h, ko se bomo s prvoobhajanci in njihovimi družinami vsak dan že ob 18,30 pripravljali na nedeljski praznik. Vabljeni tudi ostali veroukarji, da obnovimo naše prijateljevanje z Jezusom.
V petek bo od 18h dalje bo med nami spovednik od drugod, ki bo na razpolago staršem in družinskim članom prvoobhajancev. Zaradi povečanja števila okužb bo v dogovoru s starši prvoobhajilna slovesnost letos v družinskem krogu (navzoči bodo le starši, sestre in bratje prvoobhajancev) in sicer v nedeljo ob 11,15. Za stare starše bo rezerviran prostor na vrhu stopnic pri zvoniku pod zvočnikom, ker bo v cerkvi veljal sedežni red za družine prvoobhajancev in obvezna uporaba zaščitnih mask. Sprejmimo stanje kakršno je in darujmo to za prvoobhajance in njihove družine! Slovesnost si bo možno kasneje ogledati na župnijski spletni strani.
Bog povrni za mesečno darovanje (»ofer«) v farni cerkvi.
SVETE MAŠE
PO 14. 9. 19,00: + Vida Šinkovec, obl.
TO 15. 9. 19,00: + Pavel Košir, 30. dan
SR 16. 9. 19,00: + Vinko Dolenec (po n. Matj. in M. Mavsar)
ČE 17. 9. 19,00: + Pavla Demšar, 30. dan
PE 18. 9. 19,00: Za zdravje staršev
SO 19. 9. 19,00: + Cilka Končan (po n. Cerkv. mešan. zbora)
NE 20. 9. 7,00: Za župljane
10,00: + Janez Jelovčan
11,15: Za prvoobhajance in njihove starše