22. nedelja med letom, 30. avgust 2020
»Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj.« (Mt 16,24)
1. berilo
Božja beseda preroku ne da miru
Berilo iz knjige preroka Jeremija (Jer 20,7-9)
Jeremíja govorí: »Zapêljal si me, Gospod, in dal sem se zapeljati. Premočan si bil zame in si zmagal. Ves dan sem v posmeh, vsi se norčujejo iz mene. Kadar koli govorim, moram vpiti, ›Nasilje in zatiranje!‹ moram klicati. Zares, Gospodova beseda mi je ves dan v sramotenje in zasmeh. Če rečem: ›Ne bom ga več omenjal, ne bom več govoril v njegovem imenu,‹ je v mojem srcu kakor goreč ogenj v mojih kosteh. Trudim se, da bi ga ugásil, pa ne morem.«
Psalm 63
Odpev: »Moj Bog, mojo dušo žeja po tebi.«
Ps 63,2-6.8-9
O Bog, moj Bog, željno te iščem,
mojo dušo žeja po tebi;
moje telo koprni po tebi
kakor suha in izčrpana zemlja po vodi.
Odpev: »Moj Bog, mojo dušo žeja po tebi.«
Vate sem se zamaknil v svetišču,
da bi uzrl tvojo moč in tvojo slavo.
Tvoja dobrota je boljša kakor življenje,
moje ustnice te smejo slaviti.
Odpev: »Moj Bog, mojo dušo žeja po tebi.«
Zato te bom slavil v svojem življenju,
v tvojem imenu bom dvigal svoje roke.
Kakor z najboljšimi jedili se bo nasičevala moja duša,
v veselju te bodo hvalila moja usta.
Odpev: »Moj Bog, mojo dušo žeja po tebi.«
Saj si mi ti pomagal,
v senci tvojih peruti se radujem.
Moja duša se te oklepa,
podpira me tvoja desnica.
Odpev: »Moj Bog, mojo dušo žeja po tebi.«
2. berilo
Tudi telesno življenje naj bo daritev
Berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom (Rim 12,1-2)
Ker je Bog tako usmiljen, vas rotím, bratje: darujte svoja telesa v živo, sveto in Bogu všečno daritev; tako bo vaše bogoslužje duhovno. In nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se z obnovo svojega mišljenja tako preobražajte, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všeč in popolno.
Aleluja Prim. Ef 1,17-18
Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa naj razsvetlí oči našega srca, da bi videli, v kakšno upanje nas je poklical.
Evangelij
Hoja za Kristusom zahteva odpoved
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 16,21-27)
Tisti čas je Jezus začel svojim učencem razodevati, da bo moral iti v Jeruzalem in veliko pretrpeti od starešin, vélikih duhovnikov in pismoukov, da bo moral biti umorjen in tretji dan vstati. Peter pa ga je vzel k sebi in mu začel braniti: »Bog ne daj, Gospod! To se ti nikakor ne sme zgoditi!« On pa se je obrnil in rekel Petru: »Poberi se! Proč od mene, satan! V spotiko si mi, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak kar je človeško.«
Tedaj je Jezus rekel svojim učencem: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešíti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. Kaj namreč koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi? Ali kaj bo dal človek v zameno za svoje življenje? Sin človekov bo namreč prišel v veličastvu svojega Očeta s svojimi angeli in takrat bo vsakemu povrnil po njegovem delu.«
Stopiti nazaj, da bi šli naprej
Gospod je privlačen in kliče. Na popolnoma edinstven način nas z nitkami ljubezni priteguje k sebi. Srce se tako spozna nagovorjeno, odgovori in zahrepeni po več. Zato sledi in gre za Njim, tudi po vodi, tudi v neznano, tudi v negotovo. Ker ljubezen preprosto vleče.
Vsak zakonski odnos pozna te začetke, ko klic drugega srca postane tako močan, da se mu ne da upreti. In gresta na pot. V neznano, vedno dlje, vedno globlje. Ker ljubezen preprosto vleče.
Naenkrat pa ta ljubezen preseneti, ker nenapovedano prične napovedovati stvari, ki jih ušesa nočejo slišati. Govoriti začne o veliki noči, o prehodih, o trpljenju, smrti, izdajstvu, razočaranju in porazu, o izgubi, zavrženosti, spregledanosti in ponižanju. Nič, kar bi človek želel. Toda prav vsak resnični odnos pride do te točke. In takrat bi radi zamenjali temo, preusmerili pozornost, pogledali stran, si zavrteli glasbo prvih dni, zahrepeneli po tistem prvem navdušenju, ko je bilo še vse lahko. Toda ljubezen ne odneha. Ker misli zares. Zato naznanja prehod in izgubo, da bi prejeli več.
Človeški um tega ne dojame, saj je skregano z vsako človeško logiko. Človek namreč ve, da ima, če prejme ali vzame, nikakor pa, če izgubi. Ve, da je močan, ko zmaga in premaga druge in ne takrat, ko izpusti in da prednost drugemu. Človeška narava želi imeti vedno več. Za vsak slučaj. In želi zmagovati z lepoto, ki je minljiva.
V vse to zareže Gospodova napoved, da bo potrebno v Jeruzalem, da bo potrebno veliko pretrpeti od velikih duhovnikov in pismoukov, tistih, ki naj bi prvi razumeli. Trpljenje nam pripravijo bližnji, toda potrebno je, da se ljubezen prečisti. Odnos ne more ostati pri zaljubljenosti, temveč je pravi odnos le, če pelje v ljubezen daritve. Tiste žive, svete in edine, ki je Bogu všeč – daritve lastnih teles, daritve sebe samega.
Jeremija ob tem stoka, ker na poti ljubezen pokliče po več in postane zahtevnejša, glasnejša in pelje do mere, ko se je ne da več utišati. Ta ljubezen je obenem mikavna, ker srce ve, da bo srečno samo, če se podari v celoti in obenem zahtevna, ker ne “špara” s kapljicami krvi. Da, ta ljubezen naenkrat zapelje v enosmerno ulico, kjer se ne da več nazaj. Prava ljubezen zares zapelje.
“Zapeljal si me Gospod, in dal sem se zapeljati. Premočan si bil zame in si zmagal.”
In tako lep je ta boj med človeško miselnostjo, ki bi se rada ustavila, dokler je še čas za rešitev ter Gospodovim vabilom, ki pelje v daritev. In bolj kot gre zares, bolj postaja ta glas nepremagljiv ogenj v kosteh. Ker nas Ljubezen ljubi, vztraja in zahteva to neizprosno preobrazbo našega mišljenja.
Jeremija je moral skozi “ognjeno čiščenje” Ljubezni, da je postal privlačen in svoboden, Pavel je ob vseh verskih praksah, ki niso zahtevale njegovega srca spoznal, kako je edino smiselno bogoslužje v daritvi samega sebe in ne nazadnje je to bolečo obnovo svojega mišljenja moral izkusiti tudi Peter in za njim vsi učenci.
Človeška narava se bo vedno upirala daritvi in se poskušala rešiti na varno. Zato daje, vendar ne vse, ljubi, a ne do konca, živi, a ne v polnosti. Toda Gospod nas je prišel osvoboditi prav tega polovičarstva, ki je največji razlog naših žalosti ter nam s svojo daritvijo podaril Božjo naravo, ki ne prešteva več. Le še daje.
Zato vsak, ki skuša rešiti sebe, izgublja življenje. In izgublja ga v neumnostih. Kdor ga pa izroči Gospodu, ga izgubi iz lastne kontrole, najde pa pomnoženega v Gospodovih rokah, ki vselej množijo.
Živeti na način Boga je zato zavestna izbira. Je odločitev, da človeško naravo, po kateri večkrat govori satan, utišamo in premaknemo za Gospoda, ki pelje, kamor človek sam ne bi šel. Za Ljubeznijo pa. Ker sta se z Njim trpljenje, izdajstvo in smrt za vselej preoblikovala v vstajenje in polnost življenja.
Še več, to polnost lahko začuti samo tisti, ki v sebi da prednost Božji naravi, na neki način stopi za njo in navkljub strahu ter negotovosti gre. Za Gospodom v Jeruzalem življenja. Kajti točno tam, na kraju, kjer se nekaj velikega izpusti, se nekaj velikega rodi. Kjer stoji križ in grob, srečamo Vstalega. Vstajenjski vrt je v Jeruzalemu in ne v Galileji. Je tam, kjer je daritev srca.
Življenje se vedno izgubi. Razlika je le, ali ga izgubimo v neumnostih branjenja in dokazovanja samega sebe ali v brezmejni ljubezni Gospoda, ki da, da življenje pomnoženo vzklije tam, kjer človek nekaj svojega izpusti.
Postajati Gospodov učenec pomeni, da
– se neham vrteti okrog samega sebe in se popolnoma prepustim Božji ljubezni
– sprejemam življenje kakršno je, s plusi in minusi
– dam v Jezusove roke vse, kar me utesnjuje.
Anja Kastelic
OZNANILA
Godovi ta teden: v torek Egidij (Tilen), opat, v četrtek Gregor Veliki, papež, cerkveni učitelj, petek je prvi v mesecu, sobota prav tako, goduje Mati Terezija, redovnica, redovna ustanoviteljica, nedelja je 23. nedelja med letom, imenovana tudi angelska, v sosednji župniji Javorje Tilnova nedelja – »sejm«.
Večerne sv. maše bodo z jutrišnjim dnem ves mesec darovane ob 19. uri. Jutri bo maša zvečer, v torek zjutraj ob 7.30, v sredo drugje, ostale dneve zvečer.
Ker se starši s šolo niste uspeli dogovoriti, da bi imeli otroci v nedeljo sv. mašo na Debelem rtiču, ste skupaj z bodočimi petošolci lepo vabljeni, da pridete k maši v Poljane v četrtek, 3. 9. ob 19h in se po maši še malo ustavite.
V petek po maši bo pol ure molitev pred izpostavljenim Najvetejšim in priložnost za sv. spoved.
V soboto bo od 20. ure do nedelje do 7h celonočno češčenje. Na list na klopi pred tabernakljem se napišite vsi, ki ste pripravljeni v imenu farne družine dežurati pred Jezusom.
Na prvi petek bom na razpolago za obisk bolnikov in ostarelih na domu. Povabite!
Prav tako poskrbite za vaše bližnje, če so v bolnici, da jih bo obiskal duhovnik. Izgovor, da niste vedeli, da bo kdo umrl, je odmik od ljubeče odgovornosti za družinske člane!
Ta teden se bo začelo novo šolsko leto. V nedeljo bo sv. maša ob 10h v farni cerkvi. Starši in otroci, torej družine, prisrčno vabljeni. Skupaj bomo prosili za zdravje in Božji blagoslov na začetku šolskega leta. Otroci prinesite s seboj šolske torbe, da jih bomo blagoslovili. Urnik verouka bomo usklajevali s šolo in se skušali vsi skupaj prilagajati razmeram v zvezi z epidemijo. Družinska kateheza v domači hiši v smislu vzgoje za vrednote naj bo tesno povezana z župnijsko katehezo pri nedeljski sv. maši. Klasični verouk v učilnici je šele na tretjem mestu. Otroci si z njim brez podpore staršev in njihovega spremljanja z zgledom ne bodo nič pomagali…
Vsem šolarjem, osnovnošolcem in srednješolcem želimo blagoslovljen začetek novega šolskega leta. Poseben pozdrav naj velja prvošolcem, ki prvič stopajo čez prag hrama učenosti.
Bog povrni za darovanje na sejmu na Bukovem vrhu!
Danes teden bo redno mesečno darovanje za cerkev.
SVETE MAŠE
PO 31. 8. 19,00: ++ Krnišnikovi
TO 1. 9. 7,30: Po namenu
SR 2. 9. Drugje: Po namenu
ČE 3. 9. 19,00: + Klavdija Marolt, 7. obl.
PE 4. 9. 19,00: + Ivan Šubic, obl.
SO 5. 9. 19,00: + Marinka Inglič, 7. obl.
NE 6. 9. 7,00: Za župljane
10,00: + Franc Buh, 22. obl.