15. nedelja med letom, 12. julija 2020
»Veliko prerokov in pravičnih si je želelo videti, kar vi gledate, pa niso videli.« (Mt 13,17)
1. berilo
Božja beseda je učinkovita kakor dež
Berilo iz knjige preroka Izaija (Iz 55,10-11)
To govori Gospod: Kakor pride dež in sneg izpod neba in se ne vrača tja, dokler zemlje ne napoji, oplodi in stori, da zabrsti, da sejalcu da seme in kruha uživalcu, tako je z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust: ne povrne se k meni brez uspeha, dokler ne opravi, kar sem hotel, in izpolni, za kar sem jo poslal.
Psalm 65
Obiskuješ zemljo in jo napajaš,
množiš njeno bogastvo.
Božji potoki so polni vode,
zemljo pripravljaš, dobro pripravljaš
za žitne posevke.
Odpev: »Seme je padlo v dobro zemljo.«
Napajaš njene brazde, poravnavaš grude,
z deževjem jo rahljaš, njeno bŕstje blagoslavljaš.
Leto okronaš s svojimi dobrinami,
kamor stopiš, požene zelenje.
Odpev: »Seme je padlo v dobro zemljo.«
V puščavi namakaš pašnike,
griče opasuješ z radostjo.
Trate se pokrivajo z ovcami, doline se ogrinjajo žitom;
vzklikajo od veselja, vriskajo in prepevajo.
Odpev: »Seme je padlo v dobro zemljo.«
2. berilo
Stvarstvo pričakuje razodetja
Berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom (Rim 8,18-23)
Bratje in sestre, mislim, da se trpljenje sedanjega časa ne dá primerjati s slavo, ki se bo razodela v nas. Kajti stvarstvo nestrpno hrepeni po razodetju Božjih sinov. Stvarstvo je bilo namreč podvrženo níčevosti, in sicer ne po svoji volji, ampak po volji njega, ki ga je podvrgel v upanju, da se bo tudi stvarstvo iz suženjstva razpadljivosti rešilo v svobodo slave Božjih otrok. Saj vemo, da vse stvarstvo vse do zdaj skupno zdihuje in trpi porodne bolečine. Pa ne samo óno: tudi mi, ki imamo prvine Duha, tudi mi zdihujemo sami v sebi, ko željno pričakujemo posinôvljenje, odrešenje svojega telesa.
Aleluja. Seme je Božja beseda, sejalec pa Kristus. Vsak, kdor ga najde, bo obstal na veke. Aleluja.
Evangelij
Sejalec je šel sejat
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 13,1-23)
Tisti dan je šel Jezus iz hiše in sédel kraj jezera. Pri njem so se zbrale velíke množice, tako da je stopil v čoln in sédel, vsa množica pa je stala na obrežju. Takrat jim je veliko povedal v prilikah. Dejal je: »Sejalec je šel sejat. Ko je sejal, je nekaj semena padlo ob pot. Priletele so ptice in ga pozobale. Drugo seme je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko prsti. Hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje. Ko pa je sonce vzšlo, ga je ožgalo, in ker ni imelo korenine, se je posušilo. Spet drugo je padlo med trnje in trnje je zrastlo ter ga zadušilo. Druga semena pa so padla na dobro zemljo in so dajala sad: eno stotérnega, drugo šestdesetérnega in spet drugo tridesetérnega. Kdor ima ušesa, naj posluša!«
Tedaj so pristopili učenci in mu rekli: »Zakaj jim govoriš v prilikah?« Odgovóril je in jim dejal: »Vam je dano spoznati skrivnosti nebeškega kraljestva, njim pa to ni dano. Kdor namreč ima, se mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo še tisto, kar ima. Zato jim govorim v prilikah, ker gledajo, pa ne vidijo, poslušajo, pa ne slišijo in ne razumejo. V njih se spolnjuje Izaijeva prerokba, ki pravi: ›Poslušali boste, poslušali – a ne boste doumeli, gledali boste, gledali – a ne boste videli.‹ Otopelo je namreč srce temu ljudstvu; z ušesi so težko slišali in zatisnili so si oči, da ne bi z očmi videli, da ne bi z ušesi slišali, da ne bi v srcu doumeli in se spreobrnili in da bi jih jaz ne ozdravil. Blagor pa vašim očem, ker vidijo, in vašim ušesom, ker slišijo! Kajti resnično, povem vam: Veliko prerokov in pravičnih si je želelo videti, kar vi gledate, pa niso videli, in slišati, kar vi poslušate, pa niso slišali.
Poslušajte torej pomen prilike o sejalcu. K vsakemu, ki posluša besedo kraljestva in je ne razume, pride zlodej in mu ugrabi, kar je vsejano v njegovo srce. Ta človek je tisti, ki je vsejan ob poti. Na kamnita tla pa je vsejan tisti, ki posluša besedo in jo takoj z veseljem sprejme, a nima v sebi korenine, ampak je nestanoviten. Ko nastane zaradi besede stiska ali preganjanje, se takoj pohujša. Med trnje vsejan pa je tisti, ki posluša besedo, toda posvetna skrb in zapeljivost bogastva zadušita besedo in postane nerodovitna. V dobro zemljo vsejan pa je tisti, ki posluša besedo in jo tudi doume. Ta zares obrodi in daje sad: eden stotérnega, drugi šestdesetérnega in spet drugi tridesetérnega.«
Tako bo z mojo besedo
Razmišljanje ob Božji besedi 15. nedelje med letom
Sejalec je šel sejat. To se zgodi, ko Jezus stopi iz hiše in se usede kraj Galilejskega jezera. In čaka, dokler ne pridejo k njemu vsi, ki so žejni Besede … Ne kliče jih in ne prepričuje, kajti Njegova navzočnost je že sama po sebi vabilo. Ljudje že vedo, da bo vse, kar bo prišlo iz teh ust, močno, polno Življenja, upanja in jasnine. Tega jim je manjkalo in tega manjka nam.
Zato se tudi mi odpravimo na obrobje jezera in prisluhnimo tako, da vzamemo Besedo v roke in pustimo, da v vsakem od nas stori to, za kar je poslana.
Dejstvo, da Oče želi nahraniti svoje otroke, je 100% kakor je 100% učinkovito seme Besede. Vsako, brez izjeme. To seme je vrženo zato, da bi obrodilo sad in se ne vrača, kakor pravi Bog po preroku Izaiju, dokler ne stori, kar je On hotel.
Božja smer je zelo jasna in usmerjena v to, da bi bila naša polja življenj polna in rodovitna drže, besed in dejanj, ki zrastejo iz posejane Besede. Božja zvestoba je torej zagotovljena. On je tam in seje.
Teren, na katerega prihaja, pa je vprašljiv. Ob poti, kamnita tla, trnje, mehka zemlja … Jezus posveti na področje, ki je odvisno tudi od nas, na področje ovir, ki nam preprečujejo rodovitnost, da bi nas spomnil na naš del odgovornosti.
Ob poti je človek takrat, ko sliši, a ne razume Besede in takrat, ko sliši in je noče razumeti. “Otopelo je namreč srce temu ljudstvu; z ušesi so težko slišali in zatisnili so si oči, da ne bi z očmi videli, da ne bi z ušesi slišali, da ne bi v srcu doumeli in se spreobrnili in da bi jih jaz ne ozdravil.” Še vedno so namreč ljudje, med katerimi smo lahko tudi mi, ki nočejo ozdraveti, nočejo (s)hoditi in nočejo svobode in odgovornosti. Zato se priklopijo na “anestezijo”, zaprejo ušesa in zatisnejo oči. Ta pojav ljudi, ki nočejo hoditi po poti življenja, ampak se raje navežejo na ždenje ob poti, je zelo pogost.
Kamnita tla so zahtevna za rodovitnost. Potrebno je pobrati kamenje, zložiti na kup ali zgraditi zid okrog njive, kot so to počeli na kamnitih kraških tleh, da bi seme lahko rodilo. Kamnje, puščeno na njivi, nikoli dotaknjeno in premaknjeno, zmanjšuje rodovitnost. To so kamni naših bolečin in ran, nikoli dotaknjenih in poimenovanih, nikoli priznanih in odpuščenih, ki zelo zmanjšujejo prostor sedanjim trenutkom in posledično omejujejo rodovitnost, ki bi se rodila iz njih.
So pa kamnita tla tudi ljudje, ki jim je vse prav. Nekakšni “new age” ljudje, ki v vsakem trenutku vzamejo le tisto, kar jim paše. Taki tudi zagovarjajo, da se pač človeka ne sme popraviti v njegovem mišljenju, ker ima vsak pravico, da misli kot misli in dela kot dela, pa četudi dela stvari, ko so hude v Gospodovih očeh. Splošni relativizem, kjer je vse o.k. in vse sprejemljivo, ko pa pride stiska, ki zahteva jasen položaj, vsi ti zbežijo, ker ni ničesar, v kar bi verovali zares in za kar bi bili pripravljeni zastaviti besedo, kaj šele življenje. Tudi ta pojav je izredno pogost med nami.
Trnje je vsakič, ko sledimo miselnosti, da je vse odvisno samo od nas. Takrat smo tako zaposleni s svojim aktivizmom, z vsem, kar še moramo storiti, z vsemi načrti, ki smo si jih zadali, da Gospod resnično nima prostora, da bi vstopil. In četudi vstopi, deluje kot tat, ki hoče nekaj ukrasti, vzgibi Duha so takrat kakor neprijetna motnja, ki jo je potrebno zadušiti. Nenehen nemir zaradi vsega, kar še moramo postoriti (ker smo akterji mi), tako postane čudovita iznajdba človeka, da ne spremeni ničesar, saj še ni pripravljen slišati, videti in izpustiti iz svojih rok v roke Drugega.
Vsak od nas pa ima tudi dobro, lepo, rahlo in mehko zemljo, na katero Gospod najraje seje, jo obiskuje in prihaja, kajti tam je sprejet. Tam sreča človeški “da”, tako nujno potreben za vse, kar hoče storiti v nas in po nas. Tam je kraj svetih srečanj med človekom in Bogom, tam se seme Besede prepoji z zemljo človeka in postaneta eno. In tam smo priče neverjetnim stvarem, ki lahko zrastejo iz preprostega Obiska, priče mogočnih dreves, ki poženejo iz drobnega zrna.
Ni vseeno torej, ali Beseda najde mehkobo za vgnezditev ali ne. Ni vseeno ali človek spočne, donosi in rodi ali ne. Sveti Duh, ki je izlit v naša srca, v nas vzdihuje kakor v porodnih bolečinah, ker si želi te zemlje, ker hrepeni po tem, da bi se človeško in Božje združilo, da bi človek zacvetel in rodil obilen sad. Na nas je ali bomo Svetega Duha v nas osvobodili in z njim sodelovali ali ne. Vsi mi smo namreč podvrženi suženjstvu razpadljivosti – miselnosti grešnega sveta – vendar poklicani, da bi se prav po vzgibih Duha in obiskih Besede rešili v svobodo slave Božjih otrok!
Pot je odprta in ta prehod iz suženjstva v svobodo je od Kristusovega vstajenja naprej možen vsak trenutek. Zato Bog ne neha prihajati in zalivati, ne neha obiskovati in sejati, da bi v nas končno lahko gledal in se veselil sijaja, lepote in svobode svojih ljubljenih otrok. To je največja sreča za Očeta in največje veselje za nas ljudi.
Bodimo zato med tistimi “znotraj”, ki jim je dano spoznati skrivnosti nebeškega kraljestva in si upajo doumeti Besedo, da bo tudi nad nami zvenel vzklik Božje radosti: “Blagor pa vašim očem, ker vidijo in vašim ušesom, ker slišijo!”
Anja Kastelic (blog Na tvojo besedo)
OZNANILA
Godovi ta teden: jutri Henrik (Hinko), cesar, v torek Kamil de Lellis, duhovnik, redovni ustanovitelj, v sredo Bonaventura, škof, cerkveni učitelj, v četrtek Karmelska Mati Božja (Karmen), v petek Aleš, spokornik, nedelja je šestnajsta nedelja med letom, za našo župnijo Krištofova nedelja.
Sveta maša ta teden bodo darovane drugje razen petka in sobote, ko bo ob 20h v farni cerkvi.
V sredo zvečer ob 20h bo v cerkvi slavljenje – molitev pred Najsvetejšim. V petek in v soboto po maši bo pol ure izpostavljeno Najsvetejše.
Prihodnja nedelja (nedelja danes teden) bo za našo župnijo Krištofova nedelja, ker bo naslednjo že »sejm« pri Sv. Križu. Pri obeh svetih mašah bomo molili za Božje varstvo na vseh naših poteh, po vsaki maši pa bo blagoslov avtomobilov. Ob tej priložnosti vas prosim, da v zahvalo za srečno prevožene kilometre namenite svoj dar za misijonska vozila. Bog vam povrni in sveti Krištof naj vas varuje! Vaša dobrota rešuje življenja – to se pokaže vsako leto ob Krištofovi nedelji.
Bog lonaj za vaše darove pri »ofru« prejšnjo nedeljo!
V primeru previdenja bolnika ali pogreba se obrnite na župnika v Javorjah (Tel.: 518 90 60). Osebno bom dosegljiv po telefonu…
SVETE MAŠE
PO 13. 7. 7,00: Za zdravje in varno kolesarjenje
TO 14. 7. Drugje: Po namenu
SR 15. 7. 20,00: Slavljenje – molitev pred Najsvetejšim
Drugje: Po osebnem namenu
ČE 16. 7. Drugje: Za mir in spravo v domovini in v svetu
PE 17. 7. 20,00: + Vinko Dolenec (po n. brata Franca z ženo)
SO 18. 7. 20,00: ++ Bašovcovi
NE 19. 7. 7,00: Za župljane
10,00: ++ Frančiška Jelovčan, Mlačanova
in Mici Končan, Kanada