Prevod 75., zadnjega poglavja knjige Orodja za prenovitev, avtorjev knjige PRENOVITEV Michaela White-a in Toma Corcoran-a. Zelo amatersko prevedel Sandi Koren za lastno uporabo.
75. PRENEHAJTE POSKUŠATI LJUDI SPRAVITI V CERKEV IN POSKUSITE NAREDITI CERKEV VREDNO OBISKA
“Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je nekdo našel in spet skril. Od veselja nad njim je šel in prodal vse, kar je imel, in kupil tisto njivo. Nebeško kraljestvo je tudi podobno trgovcu, ki išče lepe bisere. Ko najde en dragocen biser, gre in proda vse, kar ima, in ga kupi.“ (Mt 13,44-46)
Prijatelj je obiskal duhovniško srečanje. Eden izmed duhovnikov je vstal in vprašal: “Kako naj pripravim ljudi do tega, da bi prišli v cerkev?“ To vprašanje je razumljivo. Smo cerkveni ljudje in mislimo, da bi morali ljudje priti v cerkev vsak konec tedna. Ampak, dnevi, ko so ljudje šli v cerkev zaradi obveze, krivde ali pa zgolj za to, da so se rešili nerganja tašče, so mimo. Mi ne moremo spraviti ljudi v cerkev. Avtoriteta oblasti (argument avtoritete) je začela popuščati že v času razsvetljenstva in je počasi dosegla tudi Katoliško Cerkev. Samo zato, ker smo Cerkev, še ne pomeni, da lahko ljudi prepričamo v karkoli in tudi ne bi smeli tega početi.
Ljudje odhajajo in ostajajo daleč od Cerkve in to je dejstvo. To ne pomeni, da so slabi ljudje ali celo, da ne verujejo v Boga. Cerkve se napolnijo ob praznikih, birmah in pogrebih. A se kmalu po praznikih spraznijo iz istega razloga, zaradi katerega so bile že prej prazne. Smo dolgočasni, slabo pripravljeni in nepomembni v življenjih teh ljudi in kadarkoli dobimo priložnost, da bi pokazali, da ni tako, jo zapravimo.
Ves svoj čas zapravimo za premišljevanje in načrtovanje, spletkarjenje in prepričevanje in ukazovanje ljudem, naj pridejo v cerkev, a nikoli se ne ustavimo in ne premislimo, da nimamo kaj ponuditi (vsaj ničesar, kar želijo). Morali bi posvetiti več misli in časa iskanju odgovorov na vprašanje, kako naj naredimo, da bodo želeli priti nazaj v cerkev in tu ostati.
Ljudje so lačni nečesa več, kot lahko ta svet ponudi. Vedo, da stvari tega sveta ne zadovoljijo njihovih src. Vedo, da več denarja, več zabave, več spolnosti in več užitkov človeka ne zadovolji. Istočasno pa so obupali nad zmožnostjo Cerkve, da bi odgovorila na njihova vprašanja, ponudila rešitve za njihove probleme in dokazala, da je kakorkoli relevantna v njihovih življenjih.
Večina ljudi ni daleč od Boga, ker bi to želeli. Samo odtavali so proč v to smer. So izgubljene ovce in namesto, da bi bili pastirji, kot smo poklicani, smo jih pustili odtavati.
Lahko smo generacija, ki bomo spremenili ta trend in obrnili plimo, če bomo začeli živeti svojo poklicanost. Raje kot da poskušamo prisiliti ljudi, da bodo naredili karkoli, naredimo okolje, v katerem bodo ljudje hoteli biti. Z njimi lahko delimo, kako nam Božja beseda lahko pomaga živeti boljše, bolj uspešno življenje in kako lahko Cerkvena bratska skupnost pomaga pri premagovanju vsakodnevnih težav. Lahko jim pomagamo prepoznati evharistijo kot hrano, ki prinaša življenje od Boga, ki nam prinaša Kristusa in nas lahko oblikuje v Njegovo Telo.
Nismo tukaj, da bi ljudi obremenili z obveznostmi. Cerkev obstaja zato, da stopi do ljudi in jim pomaga k rasti v odnosu z Jezusom Kristusom. V tem procesu so lahko srca ozdravljena, zakoni rešeni, odnosi obnovljeni, družine spet združene, odvisnosti premagane, jeza ukročena, veselje obnovljeno, upanje lahko spet vzide in ljubezen vlada. Bog nas vabi, da bi mu pomagali graditi zdrave katoliške župnije učencev, ki rastejo v svoji ljubezni do Jezusa Kristusa.
___________________________________
Gibanje, ki mu rečemo Božje kraljestvo, je velik zaklad in ljudje, ki ga odkrijejo, zlahka dajo vse, da bi bili del tega gibanja. Nič ni pomembnejše od tega, ker je to gibanje ljubezni in temeljno delo naših župnij.
Začnimo ljubiti ljudi, začenši s tistimi daleč od Boga; pomagajmo jim zaljubiti se v Boga, nato pa samo čakajmo in opazujmo, kaj se bo zgodilo. Zakleniti boste morali vrata, da boste imeli vsaj malo miru pred njimi.
Pastor ene od najbolj hitro rastočih krščanskih Cerkva, Rick Warren, ustanovitelj evangelijske Cerkve Saddleback v Kaliforniji, začne ali zaključi vsak nagovor z: “Rad vas imam.“ Poskusimo kdaj tudi mi.