Ursula von der Leyen: Virus lahko premagamo z mednarodnim sodelovanjem in solidarnostjo
Ob prazniku Evrope je predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, v intervjuju za vatikanske medije spregovorila o trenutnih aktualnih tematikah kot sta iskanje cepiva proti covidu-19 in podporni ukrepi za evropsko ekonomijo. Zaustavila se je tudi ob pozivih papeža Frančiška k edinosti med evropskimi ljudstvi ter poudarila, da je edini način, na katerega lahko premagamo ta virus, mednarodno sodelovanje in solidarnost.
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Osebno doživljanje trenutne krize
Predsednica Evropske komisije je najprej odgovorila na vprašanje, kako osebno doživlja trenutno težko situacijo. Dejala je, da smo zaradi sedanje krize vsi na preizkušnji. Zadnja dva meseca večino časa preživlja v Berlaymontu, poslopju, ki gosti Komisijo v Bruslju. Zaradi tveganja okužbe tam trenutno dela le majhna skupina, okoli dvanajst, sodelavcev. Vsak dan govori s komisarji preko videa, čeprav so v isti stavbi. Ob tem doda, da skuša iti vsaj enkrat na dan na zrak in videti sonce, včasih pa ji uspe iti tudi teči na kakšen zelen kraj, saj je prepričana, da duša to potrebuje. Poleg tega se vsak večer preko videa pogovarja z možem in otroki, ki so že odrasli. Vesela je, da so vsi dobro, ob tem pa prav tako misli na mnoge družine, ki nimajo takšne sreče in jih zelo skrbi za njihove drage. To tudi spodbuja njeno delo predsednice Komisije, da bi državam in ljudem po svetu pomagali soočati to globoko krizo na najboljši možen način. »Trenutno je veliko ljudi primoranih ostati doma. Jaz imam možnost, da veliko naredim. To mi pomaga,« je še dejala von der Leyenova.
Prizadevanje za Evropo, ki bo bolj blizu, bolj povezana
Naslednje vprašanje je bilo povezano s praznikom Evrope – kakšen je lahko danes njegov pomen za evropske prebivalce, ki se nahajajo sredi najhujše krize po drugi svetovni vojni? Po besedah predsednice Evropske komisije je Evropska unija spremenila našo celino na bolje. Rodila se je iz pepela krize, ki je uničila celino. Po njenem mnenju lahko prav v kriznih časih, kot ga doživljamo tudi zdaj, cenimo njeno resnično vrednost. Pri tem je poudarila, da se s časom spreminjajo tudi pričakovanja ljudi: »Za moje starše je Evropa pomenila mir. Za mojo generacijo je svoboda in pravna država. Za generacijo mojih otrok pomeni prihodnost in odprtost svetu. Tolikokrat imamo Evropo za samoumevno. Pozabljamo, kako dragoceno je živeti v ekonomski blaginji, v družbeni koheziji, spoštovanju človekovih pravic. Tudi resnično vrednost svobode in zdravja cenimo šele tedaj, ko se bojimo, da bi ju izgubili. Trenutna pandemija nas na to spominja na boleč način,« je dejala von der Leyenova ter navedla besede Alcida DeGasperija: »Le če bomo povezani, bomo močni, le če bomo močni, bomo svobodni.« To vabi k prizadevanju za Evropo, ki bo bolj blizu, bolj povezana. Kljub temu, da je letos praznik Evrope malo drugačen, si predsednica Evropske komisije želi, da bil lahko »trenutek praznovanja za vse Evropejce, praznovanje prijateljstva, edinosti in solidarnosti med državami in osebami.«
Solidarnost držav v času pandemije
V nadaljevanju intervjuja je beseda tekla o večkratnih pozivih papeža Frančiška, naj se Evropa vrne k sanjam ustanovnih očetov, kar je pomenilo predvsem solidarnost in mir. Von der Leyenova je na vprašanje, če in kako je mogoče te sanje uresničiti, odgovorila: »9. maja obhajamo 70-letnico deklaracije Roberta Schumanna, ki je kasneje postala izhodiščna točka naše poti proti Evropski uniji. Schumanova deklaracija je spremenila usodo naše celine. Njegove zahteve po združeni in solidarni Evropi so upravičene bolj kot kdajkoli prej. Danes ne vidim boljšega poklona Schumanovim besedam kot je solidarnost med državami Evropske unije: zdravniki in medicinske sestre iz Romunije in Norveške, ki so šli v Bergamo, da bi pomagali bolnikom; Nemčija, ki je dala na razpolago prostore na intenzivni negi pacientom iz Italije; Francija, Nizozemska in Češka republika, ki so v Španijo poslale maske. Šok koronavirusa prinaša tudi zdravilno sporočilo v širšem smislu: kdor gleda samo nase, ne bo prišel daleč. Velike krize, spore in reforme lahko premagamo le skupaj. Enako velja tudi za okrevanje gospodarstva Evropske unije. Biti mora močno in voditi pot Evrope v prihodnost s širokimi potezami. Borim se za Evropo, ki bo utemeljena na solidarnosti, ki bo pogumno sprejela zelene in digitalne priložnosti in bo trdneje pripravljena na prihodnje krize,« je še poudarila predsednica Evropske komisije.
Učinkovito je le skupno delo, pomoč, delitev
Zatem je odgovorila na vprašanje, če se boji, da bi se evropska ljudstva ob krizi še bolj oddaljila od institucij na celinski ravni ter kaj lahko storijo evropski voditelji, da se to ne bi zgodilo: Poudarila je, da so se na začetku krize nekatere države članice refleksno odzvale z zaprtostjo vase in so same sprejele ukrepe. Vendar pa na koncu to ni bilo učinkovito in so nastale težave. Tako so se po njenih besedah vlade hitro spomnile, da lahko zaščitijo svoje državljane le, če delajo skupaj, če si medsebojno pomagajo in delijo. Skupaj so tako sprejeli na stotine ukrepov v Evropski uniji, da bi bolnišnicam v Italiji ali Španiji zagotovili opremo, ki so jo potrebovale; za to, da bi nujne dobrine kot so zdravila ali hrana hitro prišle v lekarne in trgovine; da bi lahko delavci z obmejnih območij prečkali mejo, da bi lahko prišli do delovnega mesta ter da bi ljudje obdržali zaposlitev. Von der Leyenova je poudarila, da morajo še naprej delovati konkretno, da bi zaščitili zdravje ljudi in njihove službe.
Sodelovanje in solidarnost: edini način, da premagamo virus
Ob koncu intervjuja pa je spregovorila še o vlogi, ki bi jo lahko imela Evropa na mednarodni ravni po končani krizi. Dejala je, da ta virus kaže, kako je svet medsebojno povezan. Soočamo se s svetovno pandemijo in edini način, da lahko premagamo ta virus, je mednarodno sodelovanje in solidarnost. Prav to je bil po njenih besedah namen dogodka Globalni odziv na koronavirus, h kateremu je 4. maja pozvala skupaj z nekaterimi vladami Evropske unije in drugimi partnerji. Več kot 50 voditeljev vlad, zdravstvenih organizacij in poslovnežev z vsega sveta se je pridružilo pri zbiranju denarja in vzpostavitvi edinstvenega dela v zvezi s cepivom in zdravljenjem koronavirusa. Zbranih je bilo 7,4 milijarde evrov – več kot polovico zneska so prispevale Evropska unija in njene vlade. Poleg tega pa so pod isto streho združili svetovne organizacije, ki razvijajo cepiva, zdravila in diagnostiko, da bi bili na razpolago, po dostopnih cenah, po vsem svetu. Uspeh tega dogodka je po prepričanju von der Leyenove ponovno pokazal, kako pomembno je delati skupaj.