3. velikonočna nedelja (leto A), 26. aprila 2020
»In medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala, se jima je približal sam Jezus in hodil z njima« (Lk 24, 14-15)
1. berilo
Smrt nima oblasti nad Jezusom
Berilo iz apostolskih del (Apd 2,14.22-33)
Na binkoštni dan je vstal Peter z enajstérimi, povzdignil glas in spregovóril: »Judje in vsi, ki prebivate v Jeruzalemu! To védite in prisluhnite mojim besedam! Jezusa Nazaréčana, ki ga je Bog pred vami potŕdil z močmi, čudeži in znamenji, ki jih je Bog po njem delal med vami, kakor sami veste, njega so – prav kakor je Bog hotel in predvideval – izročíli vam, vi pa ste ga po rokah krivičnikov pribili na križ in umorili. Toda Bog ga je rešil iz smrtnih muk in obúdil od mrtvih; saj ni bilo mogoče, da bi bila smrt imela oblast nad njim. David namreč pravi o njem: ›Vedno sem videl pred sabo Gospoda, na moji desnici je, da ne omahnem. Zato se je razveselilo moje srce in vzradóstil se je moj jezik. In v upanju bo počivalo moje meso, ker moje duše ne boš prepústil podzemlju, svojemu Svetemu ne boš dal gledati trohnobe. Dal si mi spoznati pota življenja, napólnil me boš z veseljem pred svojim obličjem.‹ Bratje! Dovolíte, da vam odkrito spregovorim o očaku Davidu: umrl je, bil pokopan in njegov grob je med nami do današnjega dne. Ker pa je bil prerok, je vedel, da mu je Bog s prisego obljubil, da bo sad njegovih ledij posádil na njegov prestol. Videl je v prihodnost in govóril o vstajenju Mesija, da ni bil prepuščen podzemlju in njegovo telo ni videlo trohnobe. Tega Jezusa je Bog obúdil in mi vsi smo temu priče. Bil je povišan na Božjo desnico in od Očeta je prejel obljubo Svetega Duha in tega je razlil, kakor vidite in slišite.«
Psalm 16
Odpev: »Gospod, daj mi spoznati pot življenja.«
Ps 16,1-2.5.7-11
Varuj me, o Bog, saj se k tebi zatekam.
Gospodu pravim: »Ti si moj Gospod, zame sreče ni brez tebe.«
Gospod, ti si delež moje dediščine in moja čaša,
ti imaš v rokah mojo usodo.
Odpev: »Gospod, daj mi spoznati pot življenja.«
Slavim Gospoda, ki mi svetúje,
tudi ponoči me moje srce opominja.
Vedno imam pred očmi Gospoda;
ker je na moji desnici, ne bom omahnil.
Odpev: »Gospod, daj mi spoznati pot življenja.«
Zato se moje srce veseli, moja duša se raduje;
tudi moje telo bo prebivalo varno.
Zakaj moje duše ne boš prepústil podzemlju,
svojemu zvestemu ne boš dal videti trohnobe.
Odpev: »Gospod, daj mi spoznati pot življenja.«
Daješ mi spoznati pot življenja,
polnost veselja pred tvojim obličjem,
večne radosti na tvoji desnici,
večne radosti na tvoji desnici.
Odpev: »Gospod, daj mi spoznati pot življenja.«
2. berilo
Odrešeni smo s Kristusovo krvjo
Berilo iz 1. pisma apostola Petra (1 Pt 1,17-21)
Preljubi, če kličete za Očeta tistega, ki vsákogar sodi nepristransko, le po njegovem dejanju, preživíte v spoštljivem strahu čas svojega bivanja v tujini. Saj veste, da vas iz vašega praznega življenja, ki ste ga podedovali od očetov, niso odkupile minljive reči, srebro ali zlato, ampak dragocena kri Kristusa, jagnjeta brez graje in brez madeža. Že pred stvarjenjem sveta je bil spoznan, razodél pa se je poslednji čas za vas. Vi po njem verujete v Boga, ki ga je obúdil od mrtvih in mu dal slavo, tako da sta vaša vera in upanje v Bogu.
Aleluja
Aleluja. Gospod Jezus, razkrivaj nam Pisma, vžgi nam srce, ko govoriš z nami. Aleluja.
prim. Lk 24,32
Evangelij
Učenca spoznata Jezusa po lomljenju kruha
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 24,13-35)
Glej, prav tisti dan, prvi po soboti, sta dva izmed Jezusovih učencev potovala v vas, ki se imenuje Émavs in je šestdeset stadijev oddaljena od Jerúzalema. Pogovarjala sta se o vsem tem, kar se je zgodilo. In medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala, se jima je približal sam Jezus in hodil z njima. Njune oči pa so bile zastrte, da ga nista spoznala. Rekel jima je: »O kakšnih rečeh se pogovarjata med potjo?« Žalostna sta obstala in eden izmed njiju, ki mu je bilo ime Kleópa, mu je odgovóril: »Si ti edini tujec v Jeruzalemu, ki ne ve, kaj se je tam zgodilo te dni?« »Kaj neki?« je rekel. Dejala sta: »To, kar se je zgodilo z Jezusom Nazaréčanom, ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom; kako so ga naši véliki duhovniki in poglavarji dali obsoditi na smrt in križati. Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo rešil Izrael. Vrh vsega pa je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo. Vsi iz sebe smo tudi zaradi nekaterih žena iz naših vrst. Ko so bile zgodaj zjutraj pri grobu in niso našle njegovega telesa, so se vrnile in pripovedovale, da so celó videle, kako so se jim prikazali angeli, ki so povedali, da on živi. Nekateri od naših so šli h grobu in so našli vse takó, kakor so pripovedovale žene, njega pa niso videli.«
In on jima je rekel: »O nespametna in prepočasna v srcu, da bi verovala vse, kar so povedali preroki! Mar ni bilo potrebno, da je Mesija to pretrpél in šel v svojo slavo?« Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh Pismih. Medtem so se približali vasi, kamor so bili namenjeni. On pa se je delal, kakor da gre dalje. Silila sta ga in govorila: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.« In vstopil je, da bi ostal pri njiju. Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, ga blagoslôvil, razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju. In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti govóril in razlagal Pisma?« Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem ter našla zbrane enajstére in tiste, ki so bili z njimi. Govorili so: »Gospod je res vstal in se prikazal Simonu.« Tudi onadva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha.
»Dragi bratje in sestre, dober dan! Današnji evangelij, ki se dogaja na sam dan velike noči, pripoveduje dogodek dveh emavških učencev (prim. Lk 24,13-35)«. S temi besedami je papež Frančišek začel opoldanski nagovor pred molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška v knjižnici apostolske palače v Vatikanu na današnjo 3. velikonočno nedeljo.
To je pripoved, ki se začne in konča na poti. Gre namreč za pot tja (v Emavs) dveh učencev, ki žalostna zaradi epiloga vsega tega okrog Jezusa zapustita Jeruzalem in se vračata domov v Emavs, kar je za okoli enajst kilometrov hoje. Ta pot se zgodi čez dan in dobršen del poti je navzdol. Je pa tudi pot nazaj, kar je še naslednjih enajst kilometrov in sicer ko se je že znočilo, z delom poti, ki je navkreber in to ves dan po utrujajoči poti tja (do Emavsa). Dve poti: udobna pot podnevi in druga utrujajoča ponoči. Pa vendar je prva potekala v žalosti, druga pa v veselju. Na prvi je Gospod, ki hodi ob njiju, a ga ne spoznata, na drugi pa ga več ne vidita, a ga čutita ob sebi. Na prvi (poti) sta potrta in brez upanja, na drugi pa tečeta, da poneseta drugim lepo novico o srečanju z Vstalim Jezusom.
Dve različni poti teh dveh prvih učencev nam, Jezusovim učencem danes, govorita, da imamo v življenju dve nasprotni si smeri. Je pot tistega, ki kakor ta dva, ko sta hodila tja (v Emavs), se pusti ohromiti razočaranjem življenja in žalosten potuje naprej. Je pa tudi pot tistega, ki ne postavlja na prvo mesto sebe in svojih problemov, ampak Jezusa, ki nas je obiskal in brate, ki pričakujejo njegov obisk, torej brate, ki pričakujejo, da poskrbimo za njih. Poglejte ta obrat. Prenehati je potrebno z vrtenjem okoli lastnega jaza, razočaranj iz preteklosti, neuresničenih idealov, okoli vseh teh grdih stvari, ki so je zgodile v lastnem življenju. Večkrat nas zagrabi, da se vrtimo, vrtimo. Potrebno je pustiti to in iti naprej, gledajoč večjo in pravo resničnost življenja: Jezus je živ, Jezus me ima rad. To je največja resničnost in jaz lahko storim nekaj za druge. To je lepa, pozitivna, svetla, res lepa resničnost.
Sprememba poti pa je takšna, ko preidemo iz misli o svojem jazu na resničnosti mojega Boga. Preiti, če se poigramo z besedami od »če« k »da«. Kaj to pomeni? Če bi me On osvobodil, če bi me Bog poslušal, če bi se življenje odvijalo kot sem hotel, če bi imel to in to…, s tonom pritoževanja. Ta »če« ne pomaga ne nam, ne drugim. Poglejte naše če-je, ki so podobni tistim dveh učencev, ki pa preideta k »da«, Gospod je živ, hodi z nama. Da, sedaj, ne jutri, se podajva na pot, da bi ga oznanila. Da, jaz lahko storim to, da bodo ljudje bolj srečni, da bodo boljši za pomoč številnim drugim. Da, lahko. Od »če-ja« k »da«, od pritoževanja do veselja in miru. Kajti, ko se pritožujemo, nismo v veselju; smo v sivini, v sivini, v tistem vzdušju žalostne sivine. To nam ne pomaga niti pri rasti. Od »če-ja« k »da-ju«, od pritoževanja k veselju služenja.
Ta sprememba koraka od jaza k Bogu, od če-jev k »da«, kako se je zgodila pri učencih? Ob srečanju z Jezusom. Najprej mu odpreta svoje srce, zatem prisluhneta, ko razlaga Pisma in na koncu ga povabita v hišo. To so trije prehodi, ki jih lahko storimo tudi mi v naših domovih. Prvi je, da odpremo Jezusu srce, mu zaupamo težave, napore, razočaranja življenja, da izročamo »če-je«. In potem drugi korak je, da prisluhnemo Jezusu tako, da vzamemo v roko evangelij in danes preberemo ta isti odlomek iz 24. poglavja Lukovega evangelija. In tretji, da prosimo Jezusa z istimi besedami teh dveh učencev: »Gospod, ostani z nama« (v. 29), Gospod ostani z menoj, z vsemi nami, ker potrebujemo tebe, da bi našli pot. Brez tebe je noč.
Dragi bratje in sestre, v življenju smo vedno na poti. In postajamo to, proti čemur gremo. Izberimo pot Boga in ne tiste lastnega jaza, pot »da-ja« in ne tiste »če-ja«. Odkrili bomo, da ni nepredvidljivosti, da ni vzpona, ne noči, ki se je ne bi mogli soočiti, če smo z Jezusom. Marija, Mati poti, ki je s tem, ko je sprejela Besedo, napravila svoje življenje en sam »da« Bogu, naj nam pokaže pot.
Papež Frančišek pri nedeljskem nagovoru, 26. april 2020
OZNANILA
Godovi ta teden: v torek Peter Chanel, duhovnik, mučenec, v sredo Katarina Sienska, devica, cerkvena učiteljica, sozavetnica Evrope, v četrtek Pij V., papež, v petek Jožef delavec, praznik dela, začetek Šmarnic, prvi petek; sobota je prav tako prva, goduje Atanazij, škof, cerkveni učitelj, nedelja je 4. velikonočna, nedelja Dobrega Pastirja.
Še naprej je v veljavi odpoved javnega maševanja z navzočnostjo vernikov.
Za prvi petek v maju ostarelih in bolnih tokrat ne bom obiskoval.
Teden molitve za nove duhovne poklice je zaradi izrednih okoliščin preložen. Letošnje geslo je Duhovni poklic – zaklad v glinasti posodi.
Tradicionalne nedeljska sv. maša ob 10. uri na Gori (Malenskem vrhu) tokrat ne bo. Prenos maše ob 10h bo preko župnijske spletne strani.
Kako bo s šmarničnimi srečanji v maju, bo odvisno od rahljanja ukrepov. Če ne bo šlo drugače, bom šmarnično branje objavljal na župnijski spletni strani…
Kakor veste, je po veliki noči pogorela Bolantinova hiša v Malenskem vrhu (Primožič Bojan in sin). Pri RK Škofja Loka so v ta namen pričeli z zbiranjem pomoči. Vsi, ki bi želeli pomagati, lahko denar nakažete na račun, ki je odprt pri Gorenjski banki: SI 56 0700 0000 0187397; sklic 00 240; Namen: Pomoč Bolantinovim; RKS – OZ ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 1, 4220 Škofja Loka; T. +386(04)51 70 650; E-pošta: sk.loka.ozrk@t-2.net. Vaš dar seveda lahko izročite tudi osebno.
Na vrhu stopnišča pri glavnem vhodu vas čaka nova številka Družine in majska številka Ognjišča. Vzemite in berite!
SVETE MAŠE
PO 27. 4.: Po namenu
TO 28. 4.: Po namenu
SR 29. 4.: Za blagoslov in varstvo v novem letu
ČE 30. 4.: Po namenu
PE 1. 5. : + Barbara Drlink, 30. dan
SO 2. 5.: + Ana Bujadinović, obl.
NE 3. 5.: Za župljane
10,00 (preko spletne strani): + Jakob Jesenko, 10. obl.;
+ Jože Debeljak