Vse skupaj prav lepo pozdravljam,
uvodoma se želim zahvaliti g. Jelku Kacinu, uradnemu govorcu vlade, za vabilo in priložnost, da pred velikonočnimi prazniki predstavniki različnih verskih skupnosti spregovorimo na temo varovanja zdravja in ukrepov za omejitev epidemije COVID-19.
Najprej želim v imenu Katoliške cerkve izraziti sožalje vsem sorodnikom 36 Slovencev in Slovenk, ki so zaradi epidemije izgubili življenje. Storiti moramo vse, da bo takšnih primerov čim čim manj. V osebni molitvi in pri maši v naši kapeli se jih spominjam, kot tudi vseh tistih bratov in sester, ki so zaradi koronavirusa v bolnici oz. na intenzivnih oddelkih. Želim jim blagoslova in čim prejšnjega zdravja. Ob tej priložnosti se zahvaljujem tudi zdravnikom in zdravstvenim delavcem za njihovo požrtvovalno delo kot tudi vsem, ki v teh časih preizkušnje skrbijo, da najbolj nujne ustanove, trgovine normalno delujejo. Prav tako se zahvaljujem prostovoljcem Karitas in drugih dobrodelnih ustanov, ki tudi v času krize skrbijo za najbolj šibke posameznike in člane naše družbe. Samo karitas je v času krize v zadnjih treh tednih oskrbela skoraj 14.400 družin. Na njihove telefone se je po psihosocialno pomoč obrnilo tudi preko 1300 oseb. Zahvaljujem se redovnicam in redovnikom, ki redno dežurajo ob telefonih, da se ljudje v stiski lahko pogovorijo. Vse to je pomemben prispevek k lajšanju stisk, ki nastajajo v teh izrednih razmerah.
Kot vam je znano, smo v Katoliški cerkvi že 25. februarja sprejeli prve ukrepe za zajezitev širjenja okužbe, 12. marca pa smo sprejeli nove, strožje, ukrepe za omejitev epidemije ter zaprli cerkve za vsa bogoslužja, podeljevanje zakramentov in poučevanje verouka. S tem namenom smo omejili versko delovanje naših duhovnikov, redovnikov, redovnic in drugih verskih uslužbencev.
Ko smo škofje sprejeli to težko in, zgodovinsko gledano, izjemno odločitev, smo imeli pred očmi razmere v sosedni Italiji, kjer so tamkajšnje škofije približno tri tedne pred nami sprejele podobne ukrepe. Ob tem smo se zavedali, da je za naše vernike obisk verskih obredov in cerkva, še posebej v postnem in velikonočnem času, izjemnega pomena. Prav tako pa smo bili seznanjeni s številnimi poročili, da so ravno verski obredi lahko kraji hitrega širjenja okužb s katastrofalnimi posledicami. Iz ZDA, Južne Koreje, Srbije in drugih držav prihajajo informacije o tem, da so se duhovniki in verniki okužili s koronavirusom in s tem še dodatno zaostrili potek epidemije. Znano je, da so starejši tisti, ki pogosteje obiskujejo verske obrede, obenem pa so prav oni tisti, ki so v tej epidemiji še posebej izpostavljeni. Zato smo škofje hvaležni številnim opozorilom zdravnikov in zdravstvenih delavcev, ki so nas v začetku marca opozarjali na nevarnost strmega naraščanja števila okuženih in o tem, da to krivuljo lahko umirimo samo tako, da država čim prej sprejme ustrezne ukrepe, Cerkev pa odpove verske obrede. Glede na danes dostopne podatke velja, da pri nas ni prišlo do takšnega obsega epidemije, kot je to v sosednji Italiji in še drugod po Evropi. Zato ocenjujem, da so bile sprejete odločitve v Cerkvi ustrezne in ki skupaj z ukrepi o zaprtju šol in omejitvi gibanja, zmanjšujejo število okuženih in obolelih. K spolnjevanju teh ukrepov smo svoje vernik spodbujali tudi v skupni izjavi verskih skupnosti v času pandemije, ki smo jo objavili 23. marca.
Pred nami je najpomembnejši krščanski praznik, velika noč, ko katoličani po svetu praznujemo vstajenje Jezusa Kristusa. To je praznik, ki ga v običajnih razmerah obhajamo v krogu svojih družin in se udeležujemo verskih obredov v cerkvah. Na žalost pa so razmere v naši državi še vedno nepredvidljive in negotove. Zato smo škofje 24. marca sprejeli posebna navodila za obhajanje velikonočnih praznikov v razmerah, ko javna bogoslužja niso dovoljena in ko bodo duhovniki lahko samo zasebno obhajali obrede. Slovenska škofovska konferenca je sprejela navodila, v katerih je vernikom sporočila, kako naj obhajajo praznike velike noči v času epidemije in ta so dostopna na spletni strani Katoliške cerkve. Pri pripravi navodil smo izhajali iz stališča strokovnjakov, da je potrebno še naprej omejevati stike med ljudmi in na tak način ščititi zdravje ljudi, še posebej starejših. Zato smo sklenili, da cerkve za velikonočne praznike še ne bodo odprte in da naj verniki ostanejo doma. Zavedamo se, da nekateri verniki to težko razumejo. Zavedamo pa se tudi, da so ti ukrepi namenjeni temu, da bi se izognili žrtvam med verniki in duhovniki ter preobremenitvi zdravstvenega sistema. Škofje zato vse katoličane prosimo in jim naročamo, da za letošnje velikonočne praznike ostanejo doma. Vse pevce, ministrante, sodelavce in druge lepo prosim, da spoštujemo uredbe in navodila vlade ter škofovske konference, da ostanemo doma in da ob teh praznikih ne naredimo ničesar, s čemer bi pospešili epidemijo in ogrožali svoje zdravje ter življenja bližnjih.
Vse vernike vabim, da spremljajo svete maše in blagoslove preko televizije, radia in spleta. Svojim otrokom in vnukom razložite pomen velikonočni praznikov. Prav tako pa vse vabim, da čas epidemije namenimo molitvi, branju Svetega pisma in postu. V tem času na poseben način prihaja do izraza družina kot domača Cerkev, v kateri oče in mati vršita svojo nalogo blagoslavljanja in posvečevanja sebe in svojih otrok. Na veliki petek vabim vse kristjane, da se pridružijo molitvi križevega pota papeža Frančiška iz Vatikana; na veliko soboto pa vernike vabim, da svojih velikonočnih jedil ne odnesejo v cerkve, temveč jih pripravijo ob 15. uri, ko jih bo preko nacionalne televizije blagoslovil mariborski nadškof Alojzij Cvikl. V nedeljo, na sam praznik velike noči, se bomo kristjani ob 8. uri zjutraj ob zvonjenju zvonov zbrali na velikonočnem zajtrku, ki ga bomo imeli ob isti uri po vseh slovenskih domovih. Ob 10. uri pa se bomo zbrali pred TV in radijskimi sprejemniki, ko bomo spremljali velikonočno sv. mašo iz mariborske stolnice.
Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem medijem, posebej RTV Slovenija, da je v času epidemije okrepila verski program in omogočila prenos verskih obredov, ki so v tolažbo številnim vernikom, ki ne morejo obiskovati cerkva.
Čeprav bodo cerkve za letošnje velikonočne praznike zaprte, želim vsem vernikom sporočiti, da bomo odprli cerkve prvi dan, ko bo to mogoče. To si osebno zelo želim in verjamem, da smo vsak dan bliže temu trenutku.
Vstali Jezus je dejal: »Jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Mt 28,20) Naj bodo ti težki časi epidemije in lepa pomlad priložnost, da okrepimo svojo vero v vstalega Jezusa Kristusa. Vprašajmo se, kaj nam Jezus govori po teh časih in po tej epidemiji. Prav tako pa se vprašajmo, kaj naj vsak izmed nas naredi, da bomo uresničili smisel svojega življenja, skrbeli za najbolj uboge in gradili Božje kraljestvo ljubezni in miru že na tem svetu. Vse katoličane, kristjane in vse drugače verne se spominjam v molitvi in kličem Božjega blagoslova. Najlepša hvala.
Msgr. Stanislav Zore
Ljubljanski nadškof metropolit in
predsednik SŠK