Kaj bistvo posvetitve?
Bistvo posvetitve je v skladu s posvetitveno molitvijo zavestna in popolna odpoved grehu, zapeljivosti zla in hudemu duhu – obnova krstne obljube – ter nepreklicna podaritev Marijinemu Srcu in po njem Jezusovemu Srcu, kot odgovor na njuno ljubezen. S to posvetitvijo se zavestno obnovi in poglobi krstna posvetitev Bogu.
Kaj se dogodi ob posvetitvi?
V nas se začne novo življenje, ki je oblikovano po Jezusovem in Marijinem Srcu.
• Če se zavestno podarimo Jezusovemu in Marijinemu Srcu, se nam tudi onadva podarita na nov način. Gre za zavezo dveh ljubezni.
• Ko se podarimo Jezusu in Mariji, smo njuna last in onadva bosta skrbela za nas kot za svojo lastnino.
Kako živeti posvetitev?
Posebej smo povabljeni, da osebno, v družinah in v župnijah obhajamo prve petke in prve sobote, ko častimo in slavimo presveto Jezusovo in Brezmadežno Marijino Srce. Jezus obljublja velike darove skupnostim in vernikom, ki bodo častili Jezusovo in Marijino Srce, posebno na prve petke in prve sobote. Od tod se je razvila starodavna in vedno aktualna pobožnost 9. prvih petkov in 5. prvih sobot, na katere Jezus in Marija vežeta velike obljube/sadove. Kjer je bila ukinjena sobotna jutranja sv. maša v čast Devici Mariji, na račun nedeljskih sv. maš jo ponovno obudimo. Verniki so dolžni nedeljsko sv. mašo obhajati na nedeljo, le izjemoma v soboto zvečer: »Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih pobožno pri sv. maši!«
Katere so druge dolžnosti, ki izhajajo iz posvetitve?
– prizadeval se bom, da bom živel po Jezusovem evangeliju, spolnjeval njegove zapovedi ljubezni do Boga in do bližnjega, božje in cerkvene zapovedi, ter se ravnal po nauku cerkvenega učiteljstva pod vodstvom Petrovega naslednika;
– posvečeval bom nedelje in zapovedane praznike ter živel iz evharistije in drugih zakramentov;
– vsak dan bom poleg redne (družinske) molitve zmolil eno od molitev za vsakdanje darovanje. Vsaj enkrat na leto bom po dobri pripravi obnovil posvetitev;
– rad bom molil rožni venec ter opravljal pobožnost prvih petkov in prvih sobot;
– prizadeval si bom za pravo medsebojno ljubezen v družini in za pomoč ljudem v duhovni in telesni stiski.
Kateri so sadovi češčenja Jezusovega Srca?
Obljube ali vsaj sadovi častilcem Jezusovega Srca se glasijo:
1. Dal jim bom vse milosti, ki jih potrebujejo v svojem stanu.
2. Naklonil bom mir njihovim družinam.
3. Tolažil jih bom v trpljenju.
4. Varno zavetje jim bom v življenju, posebno ob smrtni uri. Tisti, ki mi bodo vdani in meni posvečeni, se ne bodo pogubili.
5. Dal jim bom obilen blagoslov pri vsem delovanju.
6. Grešniki bodo našli v mojem Srcu vir in neizmerno morje usmiljenja.
7. Mlačni (posebej redovne osebe) bodo postali goreči.
8. Goreči (posebej redovne osebe) bodo hitro dospeli do velike popolnosti, če se mi bodo popolnoma posvetili, me častili in ljubili.
9. Bogato bom blagoslovil kraje in skupnosti, kjer bodo imeli na častnem mestu podobo mojega presvetega Srca in ga ljubili in častili ter se mu izročali v posebno varstvo. Na ta način bom ponovno zedinil sprte družine in pomagal družinam v kakršnikoli stiski, če se bodo z zaupanjem obračale name.
10. Tistim, ki delajo za rešitev duš, bom dal, da bodo spreobrnili tudi najbolj trdovratne grešnike, če bodo prisrčno častili moje Srce in to čaščenje širili med ljudmi.
11. Imena tistih, ki bodo širili čaščenje, bodo neizbrisno zapisana v mojem Srcu.
12. Tistim, ki bodo zaporedoma devet prvih petkov prejeli sveto obhajilo, obljubljam milost končnega spreobrnjenja. Ne bodo umrli v moji nemilosti in brez svojih zakramentov. Moje Božje Srce jim bo v zadnjem trenutku varno pribežališče.
Kateri so sadovi češčenja Brezmadežnega Marijinega Srca:
Dne 10. decembra 1925 je sveta Devica v Ponteverdi v Španiji spregovorila Luciji:
»Vsem, ki se bodo na prvo soboto pet zaporednih mesecev spovedali in prejeli sveto obhajilo, molili en del rožnega venca in mi vsaj petnajst minut delali družbo s premišljevanjem skrivnosti rožnega venca z namenom, da bi mi zadoščevali, bom pomagala ob smrtni uri z milostmi, ki so potrebne za njihovo zveličanje«.
Marija obljublja, da nam bo ob smrtni uri stala ob strani z vsemi za zveličanje potrebnimi milostmi, če pet zaporednih prvih sobot izpolnimo pet pogojev:
1. opravimo dobro spoved v duhu zadoščevanja Marijinem brezmadežnem Srcu; spovemo se lahko že prej, npr. prejšnjo nedeljo, a ob prejemu svetega obhajila na prvo soboto moramo biti v posvečujoči milosti;
2. prejmemo zadostilno sveto obhajilo, ki je osrednje dejanje pri opravljanju prvih sobot;
3. zmolimo en del rožnega venca (npr. desetko)
4. petnajst minut delamo družbo Marijinem Srcu s premišljevanjem ene ali več skrivnosti rožnega venca;
5. vse štiri omenjene pogoje opravimo z namenom zadoščevanja Marijinem Srcu, saj grehi ne žalijo samo njenega Sina, ampak prizadenejo tudi Devico Marijo; tako pomagamo reševati današnje človeštvo za večnost.
Jezus je Luciji pojasnil, da bo za tiste, ki ne bi mogli izpolniti pet omenjenih pogojev v soboto, opravljanje te pobožnosti »prav tako veljalo naslednjo nedeljo, kadar bi moji duhovniki iz upravičenih razlogov dušam to dovolili«. Duhovnik da takšno dovoljenje npr. v spovednici.( (gl. Priročnik za posvetitev, zbirka V šoli najsvetejših src, Stična 2003 in www.sticna.com)
Ali nas sv. Trojica z razodevanjem Jezusovega in Marijinega Srca dodatno obremenjuje, tako našo osebno, kot družinsko oz. župnijsko duhovnost?
Sveti Duh nas predvsem osredotoči na bistvo naše duhovnosti: priprava in obnova krstnih obljub ter češčenje tiste ljubezni, ki nas je odrešila in rešila, kar pa se izraža z Jezusovim in Marijinem Srcem. Prav tako nas Sveti Duh kliče, da bi se vrnili k naši osebni, družinski kot tudi župnijski duhovnosti. Nekatere naše župnije pripadajo redovnikom, ki že po duhu svojih ustanoviteljev gojijo poudarek na češčenju Jezusovega in Marijinega Srca, ostale župnije pa že po tradiciji gojijo duhovnost Jezusovega in Marijinega Srca. Vsekakor pa ima vsaka pristna duhovnost Cerkve za hrbtenico češčenje Jezusovega in Marijinega Srca.
Kaj lahko storimo v času krize COVID 19, ki je objela človeštvo?
Svet se je ustavil in Cerkev je poklicana, da mu tudi v času stiske prinaša veselo oznanilo.
Vrnimo se k nam lastni duhovnosti in življenju iz posvetitve, ki je bilo življenje in posvetitev tudi naših prednikov, ki so si v uri stiske izprosili blagoslov in rešitev. Tako bo Cerkev, naše družine, župnije kot tudi posamezniki v velik blagoslov naši domovini kot tudi svetu. Pristna duhovnost, ki se dviguje iz enega kraja ima neizmerne učinke tudi preko zidov posameznikov in skupnosti, ki jo živijo.