3. postna nedelja (leto A), papeška nedelja
1. berilo
Žejno ljudstvo v puščavi prosi vode
Berilo iz 2. Mojzesove knjige (2 Mz 17,3-7)
Tiste dni je bilo ljudstvo v puščavi žejno in je tako godrnjalo zoper Mojzesa: »Zakaj si nas izpeljal iz Egipta, da z žejo pomoriš nas, naše otroke in našo živino?« In Mojzes je vpil h Gospodu ter rekel: »Kaj naj storim s tem ljudstvom? Še malo in kamnáli me bodo.« Gospod je rekel Mojzesu: »Pojdi pred ljudstvom in vzemi s seboj nekaj Izraelovih starešin! Tudi palico, s katero si udaril Nil, vzemi v roko in pojdi! Glej, stal bom pred teboj tam na skali na Hórebu. Udari po skali in iz nje bo pritekla voda, da bo ljudstvo môglo piti!« Mojzes je stóril tako pred očmi Izraelovih starešin. In dal je temu kraju ime Masa in Meríba, ker so se Izraelovi sinovi prepirali in preizkušali Gospoda ter rekli: »Ali je Gospod med nami ali ne?«
Psalm 95
Odpev: »Ne zakrknite danes svojih src.«
Ps 95,1-2.6-7.8-9
Pridite, vriskajmo Gospodu,
vzklikajmo skali našega odrešenja.
Stopímo mu naproti s hvaležnostjo,
vzklikajmo mu z veselimi spevi.
Odpev: »Ne zakrknite danes svojih src.«
Pridite, pádimo na kolena in se priklonímo,
pokleknímo pred Gospodom, ki nas je narédil.
Zakaj on je naš Bog, mi smo njegovo ljudstvo,
čreda, ki jo pase s svojo roko.
Odpev: »Ne zakrknite danes svojih src.«
O da bi danes poslušali njegove besede!
Ne zakrknite svojih src kakor na dan preizkušnje v puščavi!
Tam so me vaši očetje preizkušali in izzivali,
čeprav so videli moja dela.
Odpev: »Ne zakrknite danes svojih src.«
2. berilo
Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu
Berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom (Rim 5,1-2.5-8)
Bratje in sestre, ker smo opravičeni iz vere, živímo v miru z Bogom po našem Gospodu Jezusu Kristusu, po katerem se nam je tudi po veri odprl dostop v to milost, v kateri stojimo in se ponašamo z upanjem na Božjo slavo. Upanje pa ne osramotí, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan. Kajti ko smo bili še slabotni, je Kristus v času, ki je bil za to določen, umrl za brezbožne. Težkó namreč, da bi kdo umiral za pravičnega: morda bi si kdo še upal umreti za dobrotnika. Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.
Jn 4,42.15
Vrstica pred evangelijem
Gospod, ti si resnično odrešenik sveta; daj nam žive vode, da ne bomo žejni.
Evangelij
Izvir vode, ki teče v večno življenje
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 4,5-42)
Tisti čas je Jezus prišel v samaríjsko mesto, imenovano Sihár, blizu posesti, ki jo je Jakob dal svojemu sinu Jožefu. Tam je bil Jakobov studenec. Jezus je bil utrujen od poti in je kar sédel k studencu. Bilo je okrog šeste ure. Tedaj je prišla žena iz Samaríje, da bi zajela vode. Jezus ji je rekel: »Daj mi piti!« Njegovi učenci so namreč odšli v mesto, da bi nakupili hrano. Samarijánka mu je tedaj rekla: »Kako vendar ti, ki si Jud, prosiš mene, Samarijánko, naj ti dam piti?« (Judje namreč nočejo imeti stika s Samarijáni.) Jezus ji je odgovóril in rekel: »Če bi poznala Božji dar in če bi vedela, kdo je, ki ti pravi: ›Daj mi piti‹, bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode.« Žena mu je rekla: »Gospod, nimaš s čim zajeti in vodnjak je globok. Od kod imaš torej živo vodo? Si mar ti večji kakor naš oče Jakob, ki nam je dal ta vodnjak in je iz njega pil on sam, njegovi sinovi in njegova živina?« Jezus je odvrnil in ji rekel: »Vsak, kdor pije od te vode, bo spet žejen. Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, ki mu jo bom dal, postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje.« Žena mu je rekla: »Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in ne bom hodila sem zajemat.« Rekel ji je: »Pojdi in pokliči svojega moža in pridi sem!« Žena je odgovorila in mu rekla: »Nimam moža.« Jezus ji je rekel: »Dobro si rekla: ›Nimam moža‹; kajti pet mož si imela in ta, ki ga imaš zdaj, ni tvoj mož. To si prav povedala.« Žena mu je dejala: »Gospod, vidim, da si prerok. Naši očetje so častili Boga na tej gori, vi pa pravite, da je kraj, kjer ga je treba častiti, v Jeruzalemu.« Jezus ji je rekel: »Veruj mi, žena, da pride ura, ko ne boste častili Očeta ne na tej gori ne v Jeruzalemu. Vi častite, česar ne poznate, mi pa častimo, kar poznamo, kajti odrešenje prihaja od Judov. Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici. Prav takih častilcev si namreč želi Oče. Bog je duh, in tisti, ki ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici.« Žena mu je dejala: »Vem, da pride Mesija (kar pomeni Maziljenec). Ko pride, nam bo vse oznanil.« Jezus ji je rekel: »Jaz sem, ki govorim s teboj.«
Medtem so prišli njegovi učenci in se čudili, da je govóril z žensko, vendar mu nobeden ni rekel: ›Kaj bi rad od nje?‹ ali ›Zakaj govoriš z njo?‹ Tedaj je žena odložila vrč, odšla v mesto in pripovedovala ljudem: »Pridite in poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila. Kaj, če je on Mesija?« Odšli so iz mesta in se napotili k njemu. Medtem so ga učenci prosili in govorili: »Učitelj, jej!« On pa jim je rekel: »Jaz imam za jed hrano, ki je vi ne poznate.« Učenci so tedaj govorili med seboj: »Mar mu je kdo prinesel jesti?« Jezus jim je rekel: »Moja hrana je, da uresničim voljo tistega, ki me je poslal, in dokončam njegovo delo. Ali ne pravite vi: ›Še štiri mesece in žetev bo tu.‹ Glejte, jaz pa vam pravim: Povzdignite oči in poglejte polja, da so zrela za žetev. Žanjec prejema plačilo in spravlja pridelek za večno življenje, da se bosta skupaj veselila sejalec in žanjec. V tem je namreč resničen izrèk, da ›eden seje, drugi žanje‹. Poslal sem vas, da boste poželi, za kar se niste trudili. Drugi so se trudili, vi pa obirate sadove njihovega truda.«
Veliko Samarijánov iz tistega mesta je začelo verovati vanj zaradi žene, ki je pričevala: »Vse mi je povedal, kar sem storila.« Ko so Samarijani prišli k njemu, so ga prosili, naj ostane pri njih; in ostal je tam dva dni. Zaradi njegove besede jih je še veliko več začelo verovati. Ženi pa so govorili: »Ne verjamemo več zaradi tvojega pripovedovanja, kajti sami smo slišali in vemo, da je on resnično odrešenik sveta.«
Razmišljanje ob Božji besedi
Ne vem, kam naj umestim dogodek, o katerem pripoveduje današnji evangelij. Mislim, da sem ga doslej vedno gledal v luči preproste vere in videl v njem izredno Jezusovo ljubezen do Samarijanke. Njegovo preseganje tradicionalnih okvirov – govori z ženo, ki je po vrhu še Samarijanka. V globini se dotakne njenega življenja in jo zaradi ljubezni, ki presega vse okvire, pripelje do spreobrnjenja. Iz istega razloga se spreobrne še množica, ki prihiti iz vasi. K temu sodi še duhovna dimenzija o molitvi v duhu in resnici, ter drugačen pogled na hrano – Jezus se hrani predvsem z duhovno povezanostjo z Očetom.
Ta gora duhovnega naboja v enem srečanju me tokrat kar nekoliko odbija. Zakaj? Mar ne deluje vse skupaj kot medijsko popoln dogodek. Jezusov pogovor s Samarijanko je izreden, rezultat je izreden, množica je neverjetna, vse skupaj pa je zabeljeno še s posebnim alternativnim pogledom na molitev in hrano. Kot da bi poročali o neki alternativni seansi ali pa izrednem dogodku in izrednem človeku. Tisti, ki ne želi izgubiti glave, reče ob vsem tem, da je pretiravanje. Tisti, ki verjame takemu dogodku, pa pade vanj in že drvi k vodnjaku, da še on kaj doživi, da se še njega kaj dotakne in da, na koncu koncev, tudi njemu ne bo več potrebno hoditi vsak dan zajemati vode.
In kaj je resnica? Evangelist Janez predstavlja v dogodku zgoščeno Jezusovo in Samarijankino držo, ki pa je, popolnoma nerazumljiva. Nerazumljivo je namreč misliti:
- da je mogoče z enim dogodkom preseči stoletno razprtijo in predsodke med Judi in Samarijani,
- da se je Samarijanka spreobrnila zaradi Jezusovih besed,
- da je Jezus v kraju pridobil množico zase zaradi dvodnevnega pogovora z njimi,
- da se je mogoče na hitro naučiti bistva molitve,
- da je logiko o duhovni hrani mogoče osvojiti z doživetjem enega močnega dogodka.
Prvo, kar me zbode v ušesa je namreč navdušena ugotovitev Samarijanke: Vse mi je povedal, kar sem storila. Samarijanka je očitno dolgo iskala resnico, da je mogla biti nad njo tako navdušena. Kdor resnice ne išče v trdem naporu, nad njo ne bo navdušen. Ob tem pomislim na spovedi, ki se bodo zvrstile pred prazniki. Kako težko je večini sprejeti resnico. Kako pogosto je čutiti željo, naj bo iskanje resnice čim prej mimo. Globokega navdušenja nad jasnim pogledom na polomijo odnosov kot ga srečamo v odlomku – pet mož si imela in ta, ki ga imaš sedaj ni tvoj mož – ob sogovornikih največkrat ne doživim. Prvo, kar mi današnji odlomek sporoča je izpraševanje: Ali si res želim izvedeti vso resnico o sebi? In drugo temu sledi: Ali si želim novega življenja, ker to sedaj, ni takšno, kot bi moralo biti? Če smo navdušeni nad novim pogledom in če ne bežimo pred trpljenjem, bomo novo življenje našli, drugače pa ne!
S tem smo se približali tudi resnici o pravi molitvi in pravi hrani, o kateri govori Jezus. Molitev je prava, če je v resnici. Nič več kot to ne potrebujemo. Sicer pa iščemo posebna doživetja, posebne metode molitve. Molitev ni metoda, je odnos vsega našega življenja do resnice. Potem nam postane molitev tudi hrana za življenje. Hrana pa postane postranski problem. Sicer, se ukvarjamo bolj z dietami in alternativami kot z molitvijo in Bogom.
Na koncu lahko razočarani ugotovimo, da nam evangelij ne obljublja nebes brez napora. Lahko pa smo veseli, da ni potrebno več kot vzljubiti resnico in njeno težo, ter v njej vztrajati. Naj bo to nadaljevanje našega posta.
Samarijanka pa nam pokaže tudi to, kako ima vsak človek v sebi skrito dobroto. Vsak človek je namreč ustvarjen po božji podobi. Tudi v Samarijanki, ki ni slovela po krepostnem življenju, je bila skrita dobrota, na kateri je gradil Kristus. Največje dobro, ki ga lahko storimo za druge, ni to, da jim damo nekaj dobrega, ampak, da pokažemo na dobro, ki je v njih. Tako Bog kaže na bogastvo, ki je v nas. Kristus računa z nami, čeprav smo grešni. Bog nas potrebuje in nas išče, ker smo zanj dragoceni, in želi, da sodelujemo z njim. V vodi, ki je omenjena v današnjem evangeliju lahko vidimo tudi simbol božje milosti, ki jo Bog naklanja človeku. Božja milost je kakor izvir vode, ki teče v večno življenje.
Lahko si postavimo vprašanje: Kam pa jaz hodim zajemat vodo? Kdo so v narekovajih rečeno moji moški, pri katerih si gasim žejo? Če gremo v teh svojih željah do konca, bomo videli, da nas nobena zemeljska stvar ali dobrina ne osreči popolnoma. Vedno v nas zeva praznina, ki pomeni, da je človek ustvarjen za presežno. To hrepenenje pa je v resnici hrepenenje po živi vodi. Dopustimo, da bo ta voda v nas postala izvir. Naša ranjenost in nemoč je izvir za življenje. Pripeljala nas bo h Kristusu, našemu Odrešeniku, tako kot je k vodnjaku prišla Samarijanka. Dopustimo Jezusu, da posveti v našo temo. Tam kjer me Jezus ozdravi, tam lahko postanem njegov glasnik.
Prosimo Gospoda, ki je izrazil svojo žejo, naj v postnem času sodelujemo z njegovo milostjo, se trudimo v drugih odkriti dobro, pokazati nanj in jih voditi k Bogu. Pripravil: Ervin Mozetič
OZNANILA
Godovi ta teden: v torek Patrik, škof misijonar, v sredo Ciril Jeruzalemski, škof, cerkveni učitelj, v četrtek slovesni praznik sv. Jožefa, Jezusovega rednika, nedelja je četrta postna.
V izogib širjenju koronavirusa COVID-19 in za ohranjanje zdravja prebivalstva, so do nadaljnjega odpovedane vse svete maše, podeljevanje zakramentov, zakramentalov, ljudske pobožnosti, župnijska praznovanja in drugi dogodki ter vsa srečanja. Duhovniki darujemo svete maše po sprejetih namenih izključno zasebno, brez prisotnosti vernikov. Škofje ordinariji do preklica podeljujejo slovenskim katoličanom spregled od dolžnosti udeležbe pri nedeljski sveti maši. Verniki naj nadomestijo odsotnost od svetega bogoslužja z molitvijo, postom, dobrimi deli, prebiranjem Božje besede, spremljanjem svete maše po radiu, TV oziroma spletu ter s prejemom duhovnega obhajila.
Maše, ki so bile naročene za določen dan bom maševal »privatno«. Predlagam, da ob uri, kot je bila napovedana, molite po vašem namenu.
V ponedeljek, 16.3., bo med 20. in 21. uro molitev naših škofov za Božje varstvo pred širitvijo koronavirusa, za zdravje, za obolele in za zdravstveno osebje. Ponedeljkova večerna molitev se bo nadaljevala do preklica prepovedi svetih maš. V programu Radia Ognjišče je prenos svete maše vsak dan, od ponedeljka do sobote, ob 19.00, ob nedeljah ob 10.00.
Zaradi razglašene epidemije so odpovedana vsa bogoslužja, zato so vam na Uradu za laike pripravili nekaj gradiv za duhovno poglobitev za nedeljo, ki so na voljo na pastoralnem portalu Pridi in Poglej ter na Facebook strani.
Od 19. – 25. marca v Cerkvi na Slovenskem obhajamo Teden družine. Urad za družino pri SŠK je za letos izbral geslo: “Kdor se uči, je mlad.” Za vsak dan v tem tednu je pripravljena določena misel, življenjska zgodba, molitev in iztočnica za pogovor v družini. Na stojalu z verskim tiskom bo zloženka Tedna družine, kjer so objavljeni naslovi posameznih zgodb in iztočnice za pogovor, na župnijski spletni strani pa bo vsak dan sproti objavljeno gradivo.
Na župnijski spletni strani dodajamo nova obvestila, sporočila in duhovne spodbude. Župnik je na razpolago po telefonu in elektronski pošti.
»Ladja počasi pluje v tišino, obal ni nikjer več in nobenih pristanov, samo BOG je.«
SVETE MAŠE
PO 16. 3.:++ Starši Frlan
TO 17. 3.: + Francka Železnik, po namenu Kerinovih, Straža
SR 18. 3.: Po namenu
ČE 19. 3.: + Jože Božnar
PE 2o. 3.: + Jože Šubic
SO 21. 3.: Za zdravje staršev
NE 22. 3.: ++ Angela in Jože Stanonik
Za župljane
