Zadnjo soboto v oktobru je že tradicionalno rezervirana za izlet vseh ključarjev in mežnarjev poljanske fare. Letos je naš župnik izbral dve mesti v slovenskem zamejstvu – Gradež in Oglej. Od doma do desete maše, ki smo jo imeli na otočku Barbana je bilo samo tri ure vožnje.
Avtobus smo zapustili v Gradežu in se nato z turistično ladjico peljali na majhen otok Barbana na katerem stoji velika cerkev posvečena Mariji. Vožnja po laguni je bila zanimiva tudi zato, ker so našo smer – pot označevali stebri v morju. Cerkev na Barbani so ravno obnavljali. Sprejel nas je predstojnik frančiškanov in nam orisal zgodovino tega majhnega nam orisal zgodovino tega majhnega otoka. Cerkev ima bogato zgodovino.
Temelj svetišča izvira iz podobe Device Marije, ki jo nosi morje in je po močni nevihti našel ob vznožju bremena . Takrat je bilo mesto del kopnega; laguna Gradež je nastala med 5. in 7. stoletjem.
Barbana je od ustanovitve do približno 1000 postala otok in svetišče je služila edinstvena skupnost menihov otoka, imenovana Barbitani . Prvotno cerkev so uničile poplave in obnovili. Podoba Marije se je tudi izgubila in je v 11. stoletju nadomestil lesen kip, znan kot Madona mora . Ta črna Madona je zdaj nastanjena v Marijini hiši – kapeli v bližini glavne cerkve.
V 11. stoletju je bila oskrba svetišča zaupana benediktinskimmenihom , ki so tam služili do 15. stoletja. Nasledila jih je frančiškanska skupnost, ki je v 18. stoletju postavila novo cerkev. Sodobna cerkev je bila zgrajena v romanskem slogu v začetku 20. stoletja. Med antičnimi ostanki sta dva rimska stolpca iz prve cerkve in relief iz 10. stoletja, ki prikazuje Jezusa. Kronani Marijin kip izhaja iz 15. stoletja, 17. stoletje pa predstavlja več oltarjev in slik, med njimi tudi ena iz šole Tintoretto.
Po maši nas je ladjica odpeljala nazaj v mesto in nato z avtobusom v bližnje mesto Oglej, kjer je znamenita bazilika s še bolj znamenitimi talnimi mozaiki iz rimskih časov.
Zaradi poroke smo morali malo počakata z ogledom. Pa se je splačalo. Bazilika je bila res vredna ogleda. Stavba je pod zaščito Unesca in po talnih mozaikih ne moreš hoditi. Gledaš jih lahko samo od vrha.
Ko so bile naše duše zadovoljene s umetnostjo so se oglasili naši želodci. Župnik nam je priskrbel kosilo in ogled kmečkega turizma v Lokavcu v Vipavski dolini in poskrbel za kulturno izobraževanje z ogledi arhitekturnih umetnin, za duhovno potrebo ter zahvalo Bogu za vse njegove darove in ne nazadnje tudi za naše posvetne potrebe. Veselimo se že naslednjega romanja .
Anton Krek
