Z ministranti v hribe
V nedeljo, 19. avgusta, smo pripravili prvi ministrantski izlet v hribe. Proti planini Blato v osrčju bohinjskih gora se nas je odpravilo skupaj 14: devet poljanskih ministrantov, dva gosta iz Cerkelj, ter trije očetje ministrantov. Torej popolnoma moška ekipa. Za organizacijo in vodenje izleta je odlično poskrbel Iris Todorovič, ki je tudi planinski vodnik pri PD Škofja Loka.
Pot nas je v nedeljo vodila iz planine Blato na planino pri Jezeru, nato na planino Dedno polje. Po kratkem postanku smo nadaljevali pot preko planine Ovčarija proti Dolini Triglavskih jezer. Pred sestopom v to dolino (čez Štapce) smo se želeli povzpeti še na Malo Tičarico (2071 mnv), vendar nas je 15 minut hoje do vrha ujela močna ploha. Tudi zagrmelo je, zato se je Iris pravilno odločil, da vrh prihranimo za kdaj drugič, mi pa smo se po mokrem terenu in povsem premočeni previdno spustili do koče pri Triglavskih jezerih (1685 mnv). Hvala Bogu so zaradi kratkotrajnosti plohe rezervna oblačila v nahrbtnikih osta
la večinoma suha. Ko smo se preoblekli in ogreli s čajem, so fantje začeli z raziskovanjem okolice koče ter obhodili Dvojno jezero. Nebo se je popolnoma razjasnilo in nastali so čudoviti posnetki.
Po večerji v koči (večinska izbira so bili makaroni z mesom in ne jota, žganci …) smo se namestili v sobo. Seveda so vsi želeli spati zgoraj na pogradih … Zapeli smo tudi nekaj pesmi s kitaro, ki smo jo našli v koči, nato pa smo odrasli odšli načrtovat podvige naslednjega dne v gostinski del koče, fantje pa so imeli svojo zabavo v sobi. Sledila je večerna molitev (angelček), namesto pravljice za lahko noč pa je Iris pripovedoval zanimive zgodbe iz svojih bogatih gorniških izkušenj. Fantje so pozorno poslušali napete zgodbe, spraševali in preko tega spoznali gore, njihove lepote in pasti, še v povsem novi luči.
Zjutraj, v ponedeljek, nas je pričakalo prelepo sončno jutro. Po jutranji molitvi in zajtrku v koči smo že pred 8. uro odrinili navzgor po Dolini Triglavskih jezer. Občudovali smo lepoto stvarstva, odseve gora na vodni gladini, pri vsakem jezeru pa je seveda sledilo tudi obvezno metanje kamenja v jezero (fantje …). 
Videli smo tudi gamsa in dva kozoroga z ogromnimi rogovi, ki so se mirno pasli nad nami na meliščih pod Zelnaricami.
Po slabih treh urah hoje (s postanki), smo prišli do Zasavske koče na Prehodavcih (2071 mnv). Tam smo ob malici uživali v čudovitih razgledih na naše Julijce. Preko Hribaric smo nato dosegli sedlo Vrata (2192 mnv), kjer smo opravili krst petih naših ministrantov, ki so prvič dosegli 2000 metrov nadmorske višine. Krst ni bil pretirano boleč (in pobožen..). Po krstu je sledil polurni vzpon po brezpotju do Male Zelnarice (2310 mnv), kjer smo pogumni lahko pogledali globoko čez prepadno steno v dolino Triglavskih jezer. Po obveznem fotografiranju (in sladkanju s sladkarijami) je sledil sestop v dolino Za Kopico. Ta dolina je malo poznana, pa vseeno zelo lepa. Polna je vrtač in kraških brezen, v katere je spet zletelo veliko kamenja izpod ministrantskih rok.
Okrog 14 h smo sklenili krožno pot na planini Dedno polje, sledil pa je le še spust preko planine Pri Jezeru do avtomobilov na planini Blato. Kmalu zatem, ko smo sedli v avto, se je spet ulil dež, ki ima očitno res v Bohinju mlade, saj nikjer drugje po Sloveniji takrat radarska slika ni kazala padavin. Ker je dež kmalu ponehal, smo se z enim avtom ustavili še pri Bohinjskem jezeru, Pod Skalco, da smo lahko s sebe spravili »švic« in s plavanjem preprečili nastanek »musklfibra«.
Okrog 19h smo se vrnili v Poljane, prijetno utrujeni, a polni lepih vtisov. Strinjali smo se, da je bil izlet zelo lep in da se naslednje leto spet skupaj odpravimo v hribe. Idej za izlete Irisu zagotovo ne bo zmanjkalo. Za letošnji izlet pa gre zahvala tudi g. župniku, ki je našo idejo in izvedbo izleta takoj podprl. Upamo, da se nam naslednje leto tudi on pridruži. Kako lepo smo se imeli, pa si lahko pogledate tudi v filmu, ki ga dobite na naslednji povezavi.
Tomaž Pisk
