Papež Frančišek se je srečal s predstavniki katoliških medijev, tiskovnih agencij in svetovno priznanih strokovnjakov, ki so vključeni v mednarodni konzorcij katoliških medijev »Catholic fact-checking«. Gre za mednarodni projekt, namenjen boju proti lažnim informacijam o cepivih proti koronavirusni bolezni. Avdience v Vatikanu so se udeležili tudi predstavniki slovenske katoliške medijske hiše Družina in slovenskega portala Aleteia Slovenija, ki v konzorciju sodelujeta.
Sveti oče je želel skupaj z zbranimi na srečanju razmišljati o »problematiki komunikacije«, predvsem o »slogu krščanskih komunikatorjev« ob nekaterih vprašanjih, povezanih s pandemijo covida-19. V ospredje je postavil osrednji namen konzorcija, ki je nastal, da bi bil »skupaj za resnico« ter poudaril, da je »pravilna informiranost, pomoč pri razumevanju na podlagi znanstvenih podatkov in ne lažnih novic, človekova pravica«.
Kritično ovrednotiti, presoditi, usmeriti
A najprej je spomnil na svetega Pavla VI., ki je v poslanici za svetovni dan sredstev družbenega obveščanja 1972 zapisal: »Sodobni človek zlahka spozna, da so mnoge njegove drže, presoje, stališča, privolitve in nasprotovanja posledica vedno obsežnejšega in hitrejšega poznavanja mnenj in vedenj, ki do njega prihajajo s sredstvi družbenega obveščanja.« Prav tako zapiše: »Odličnost obveščevalčeve naloge ni le v tem, da razkrije, kar je takoj očitno, ampak tudi v tem, da išče elemente uokvirjenja in razlage v zvezi glede vzrokov in okoliščin posameznih dejstev, o katerih mora poročati.« To delo torej zahteva dosledno metodo, kot poudari Pavel VI., »pri nadzoru in kritičnem ovrednotenju virov, pri zvestobi opazovanim podatkom in njihovem celovitem posredovanju. Odgovornost je še toliko večja v primeru, ko je komunikator poklican, kot se to pogosto zgodi, da preprostemu dejstvu doda elemente presoje ali usmeritve.«
Kot je dodal papež, je Pavel VI. govoril o komunikaciji in informacijah na splošno, a njegove besede se zelo ujemajo z resničnostjo, če pomislimo na nekatere napačne informacije, ki danes krožijo po spletu. »Vi si prizadevate opozoriti ravno na lažne novice (fake news) in delne ali zavajajoče informacije o cepivih proti covidu-19 in to ste začeli s povezovanjem različnih katoliških medijev in vključevanjem različnih strokovnjakov. Vaša pobuda je nastala kot konzorcij, ki si prizadeva biti skupaj za resnico,« je dejal papež Frančišek in se v nadaljevanju govora ustavil ravno ob teh treh elementih: »skupaj«, »skupaj za« in »resnica«.
Pravilno razumeti novice je človekova pravica
Biti »skupaj« je temeljno tudi na področju informiranja. »Mreženje, združevanje sposobnosti, znanja in prispevkov, da bi lahko na ustrezen način informirali, je že po sebi prvo pričevanje. V času, ki ga je ranila pandemija in mnoge delitve, tudi mnenj, je sporočilo že to, da ste del mreže kot krščanski komunikatorji. Izhodišče je že sporočilo.«
Kot je poudaril, ne moremo skrivati, da »se v tem času poleg pandemije širi tudi “infodemija”, tj. izkrivljanje resničnosti na podlagi strahu, ki v globalni družbi odmeva s ponavljanji in komentarji o ponarejenih novicah, če ne celo izmišljenih. K temu ozračju lahko prispeva, pogosto nezavedno, tudi pomnoževanje in kopičenje informacij, komentarjev in tako imenovanih “znanstvenih” mnenj, kar na koncu zmede bralce in poslušalce.«
Zato je pomembno biti v mreži in oblikovati zavezo z znanstvenimi raziskavami, ki napredujejo in nam omogočajo, da se z boleznimi bolje borimo. »Znanje je treba deliti, v strokovnosti je treba sodelovati, znanost je treba dati na razpolago (glej: Govor predstavniko, univerzitetne poliklinike Campus Bio-Medico, 18. oktober 2021). To velja tudi za cepiva: “Nujno je treba pomagati državam, ki jih imajo manj, vendar je to treba storiti z daljnovidnimi načrti in ne le zaradi naglice bogatih držav, da bi bile varnejše. Sredstva je treba razdeliti dostojanstveno, ne pa kot usmiljenja vredno miloščino. Da bi zares delali dobro, moramo spodbujati znanost in njeno celostno izvajanje” (ibid.). Zato je pravilna informiranost, pomoč pri razumevanju na podlagi znanstvenih podatkov in ne lažnih novic, človekova pravica. Pravilne informacije morajo biti zagotovljene predvsem tistim, ki so slabše preskrbljeni s sredstvi, najšibkejšim in najranljivejšim.«
Krščanski komunikator: evangeljski slog, graditelj mostov, obrtnik miru
Na drugem mestu je papež izpostavil besedo »za«, torej »skupaj za«, ki nas spominja, da smo kot kristjani »proti« nepravičnosti in lažem, a vedno »za« osebe: »Čeprav je cilj vašega konzorcija boriti se proti dezinformacijam, zoperstaviti se lažnim novicam in manipulaciji vesti najšibkejših, ne smemo nikoli pozabiti temeljne razlike med novicami in osebami. Proti lažnim novicam se je treba boriti, vendar moramo vedno spoštovati osebe, ki jih pogosto sprejmejo brez polnega zavedanja in odgovornosti. Krščanskemu komunikatorju je lasten evangeljski slog, gradi mostove in je, tudi in predvsem pri iskanju resnice, obrtnik miru. Njegov pristop ni nasprotovanje ljudem, ne zavzema stališča nadrejenosti, ne poenostavlja resničnosti, da ne bi zapadel v znanstveni fideizem. Znanost sama je namreč neprestano približevanje k reševanju problemov. Resničnost je vedno bolj kompleksna, kot si mislimo, zato moramo spoštovati dvome, strahove in vprašanja oseb ter jih poskušati spremljati, ne da bi se do njih obnašali vzvišeno.«
Ozdraveli bomo, če bomo ozdraveli skupaj
»Kot kristjani se moramo prvi izogibati logiki nasprotovanja in poenostavljanja ter se vedno poskušati približati, spremljati, mirno ter razsodno odgovoriti na vprašanja in ugovore. Prizadevamo si za pravilne in resnične informacije o covidu-19 in cepivih, vendar ne kopljemo jarkov in ne ustvarjamo getov. Pandemija nas vabi, da odpremo oči za tisto, kar je bistveno, za tisto, kar resnično šteje, za potrebo, da se rešimo skupaj. Zato poskušajmo biti skupaj za in nikoli proti. Skupaj za. Ne pozabimo, da je treba dostop do cepiv in zdravljenja zagotoviti vsem, tudi najrevnejšim: ozdraveli bomo, če bomo ozdraveli skupaj,« je poudaril papež Frančišek in kot že večkrat izpostavil, da iz krize ne bo prišel vsak sam: »Ali skupaj ali nihče. Ne bomo prišli ven isti: ali boljši ali slabši. Saj nas kriza postavi v težave in potrebno je najti rešitve. Problem pa je – in to je psihološka past – spremeniti krizo v konflikt in tako se konflikt ne reši: samo z vojno v narekovajih, z razdaljo, nasprotovanj. To pa pomeni vrniti se nazaj in ne napredovati v dialogu, v skupaj. Nikoli ne delovati tako, da bi se kriza preoblikovala v konflikt. Smo v krizi. Poskušajmo skupaj priti iz nje.«
Brez etičnega popravka se ustvarja okolje ekstremizma
Ob koncu je sveti oče spregovoril še o tretji besedi: resnica. »Ne utrudimo se preverjati novic, pravilno predstavljati podatkov in tudi sami vedno raziskovati,« je opogumil. »Iskanja resnice ni mogoče prilagoditi komercialnemu vidiku, interesom močnih, velikim ekonomskim interesom. Ne. Biti skupaj za resnico pomeni tudi iskati protistrup za algoritme, ki so namenjeni čim večji komercialni donosnosti, pomeni spodbujati informirano, pravično, zdravo in trajnostno družbo. Brez etičnega popravka ta orodja ustvarjajo okolje ekstremizma in vodijo osebe v nevarno radikalizacijo – in to je konflikt.«
Protistrup za vsako vrsto ponarejanja po papeževih besedah pomeni »pustiti se očistiti resnici«, kajti resnica očiščuje. »Za kristjana resnica nikoli ni le pojem, ki se nanaša na presojo stvari: ne, to je del resnice. Resnica se nanaša na celotno življenje. “V Svetem pismu ima [resnica] pomen podpore, solidarnosti, zaupanja […]. Resnica je torej to, na kar se je mogoče nasloniti, da ne bi padli. V tem odnosnem smislu je edini, ki je res zanesljiv in zaupanja vreden, na katerega je moč računati, oziroma »resničen«, le živi Bog. Tukaj pride do izraza Jezusova trditev: »Jaz sem resnica« (Jn 14,6). Človek torej odkrije in ponovno odkrije resnico, ko jo v samem sebi doživlja kot zvestobo in zanesljivost tistega, ki ga ljubi” (Poslanica za 52. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja 2018). Delati v službi resnice torej pomeni iskati tisto, kar spodbuja občestvo in pospešuje dobro vseh, ne pa tisto, kar izolira, razdvaja in si nasprotuje, ne tisto, kar vodi v konflikt.«
Ob koncu govora je zbrane povabil, naj v molitvah vedno ohranjajo žrtve pandemije in njihove svojce. »Spominjajmo se tistih, ki so brez pandemije umrli, ko so služili bolnim ljudem. To so junaki današnjih dni, veliko pa je tudi skritih junakov. Vam in vašim sodelavcem želim vse dobro pri vašem delu in vas iz srca blagoslavljam. In prosim, ne pozabite moliti zame.«