O ključnih demografskih in družinskih vprašanjih v Evropi.
OTO: Pixabay
Demografska zima, v katero je Evropa vstopila leta 2015, je dramatično okrepila zdravstveno krizo med epidemijo koronavirusne bolezni, posebej v južnoevropskih državah, kjer je že predhodna gospodarska stiska številne mlade pare odvračala od tega, da bi imeli veliko otrok. Kot je poročal ameriški katoliški spletni portal National Catholic Register, je Zveza katoliških družinskih združenj v Evropi (FAFCE) priredila vrsto spletnih seminarjev, na katerih so skupaj z visokimi predstavniki evropske politike konkretno razpravljali o prihodnosti družine po koncu koronaepidemije.
Brez družine ni gospodarskega zdravja
Raziskave kažejo, da je treba družine nujno vključiti v načrt okrevanja po epidemiji, kajti brez demografskih sprememb – kar pomeni večje število otrok – bo Evropa zdrsnila v še večji javni dolg, inflacijo in primanjkljaje v državnih proračunih. Že od samega začetka krize je bilo jasno, da je obstoj stare celine, pa tudi vseh zahodnih držav, odvisen od družine; epidemija ima namreč najhujši učinek na ljudi, ki so odrezani od svojih družin ali pa jih sploh nimajo.
Trdno in varno družinsko okolje je nujno potrebno za razvoj vsakega posameznika, zato je po mnenju številnih pristojnih treba več vlagati v mlade pare in družine, da bodo brez strahu sprejemali novo življenje in ga vzgajali v primernem okolju. Pomagati je treba tudi ženskam, da bodo lažje in v skladu s svojimi pričakovanji usklajevale družinsko in poklicno življenje.
Demografska kriza v Evropi
Ena izmed posledic zdravstvene krize je močan upad števila rojstev v številnih evropskih državah, ki so nekoč beležile visoko rodnost, med drugim Italija in Francija. Podobne smernice opažajo v Nemčiji, Združenem kraljestvu in Belgiji, kar nakazuje, da se bo evropsko prebivalstvo v naslednjih letih pospešeno staralo. Po mnenju FAFCE je edina rešitev za malodane kritične razmere zelo ambiciozna družinska politika.
Po mnenju zagovornikov družinske politike je pri tem odličen zgled Madžarska, ki v zadnjem letu ni beležila padca v številu rojstev, zato je njen model vredno posnemati. Na Madžarskem med drugim parom, mlajšim od 41 let, omogočajo najem brezobrestnega posojila v višini okoli 30.000 evrov, ko se odločijo za poroko. Vračanje posojila je odloženo za tri leta ob prvi nosečnosti, ko družina pričakuje drugega otroka, pa se ji dolg zmanjša za 30 odstotkov. Ob tretjem otroku je dolg v celoti odpisan. Podobno madžarska zakonodaja mladim ženam omogoča, da se jih odpravi študenstko posojilo, ko pričakujejo prvega otroka, porodniški dopust pa lahko podaljšajo do treh let.
Madžarski politiki zatrjujejo, da gospodarske obnove po krizi ne bodo izvajali na račun družine. Zavedajo se, da mladi pari potrebujejo sredstva za začetek družinskega življenja, obenem pa se zavedajo tudi, da brez otrok država ne more graditi prihodnosti.