Gradivo je tokrat pripravila ženska meniška skupnost Grandchamp iz Švice.
Teden molitve za edinost kristjanov 2021 bomo obhajali med 18. in 25. januarjem. Gradivo je tokrat pripravila ženska meniška skupnost Grandchamp iz Švice. Kot poroča Radio Vatikan, so redovnice izbrale temo »Ostanite v moji ljubezni: obrodili boste obilo sadu«, ki sloni na Jezusovih besedah iz Janezovega evangelija (Jn 15,1-17). Ostati v Božji ljubezni pomeni spraviti se s sabo, tema pa »izraža poklicanost k molitvi, spravi in edinosti Cerkve ter človeštva. To je tudi poklicanost skupnosti Grandchamp«, ki jo danes sestavljajo redovnice različnih krščanskih izročil.
Različne starosti, različna cerkvena izročila, različne države
Skupnost je nastala v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je skupina deklet odkrila pomen tišine pri poslušanju Božje besede. Po Jezusovemu zgledu, ki se je pogosto umikal na osamljene kraje, da bi tam molil, so dekleta začela opravljati duhovne vaje v majhni vasi Grandchamp v Švici. Kmalu so se jim pri duhovnih odmikih v tišino pridružili tudi drugi, čez čas pa se je nanje začelo obračati vedno več ljudi, ki so želeli živeti trenutke tišine in molitve. In tako je nastala skupnost, ki danes šteje petdeset članic različnih starosti, ki pripadajo različnim cerkvenim izročilom in prihajajo iz različnih držav. In v tej svoji različnosti »živijo občestvo, iščejo poti za spravo med kristjani znotraj človeške družine in v spoštovanju celotnega stvarstva«.
Srečanje za pripravo gradiva za teden molitve je bilo že septembra lani v Grandchampu, udeležili pa so se ga tudi predstavniki Papeškega sveta za pospeševanje edinosti med kristjani in Ekumenskega sveta cerkva. Skupnost Grandchamp je več mesecev pripravljala besedila in izbrala temo, po kateri lahko njene članice podelijo izkušnje in znanje svojega kontemplativnega življenja ter spregovorijo o sadovih te molitve, kar sta »večje občestvo z brati in sestrami v Kristusu ter večja solidarnost s celotnim stvarstvom«.
Trije stebri: molitev, skupnostno življenje, gostoljubnost
Gradivo sloni na treh stebrih: molitvi, skupnostnem življenju in gostoljubnosti. Oblikovani so kot poziv, da »ostanemo v Kristusu«, da bi se približali drugim in presegli ločitve med kristjani. »Ko poslušamo Jezusa, njegovo življenje pride v nas. Vabi nas, naj dopustimo, da njegova Beseda prebiva v nas in tako bo vsaka naša prošnja uslišana. Kot osebe, kot skupnost, kot Cerkev se želimo povezati v Kristusu, da bi ohranili njegovo zapoved medsebojne ljubezni, kakor nas je On ljubil.« Zavedajoč se, da približati se k drugim, živeti v skupnosti z drugimi osebami, ki so pogosto zelo različne od nas, predstavlja velik izziv, sestre Grandchampa pa sledijo vodilu brata Rogerja, ustanovitelja skupnosti Taizé: »Ni prijateljstva brez očiščujočega trpljenja, ni ljubezni do drugega brez križa.«
Zato ločitev med kristjani in njihova medsebojna oddaljitev predstavljata pohujšanje, saj pomenita oddaljitev od Boga. Prizadevanje za spravo zagotovo vključuje tudi žrtve, a pri tem nas podpira molitev Jezusa, ki je hotel, da smo vsi eno, kakor je On eno z Očetom, da bi svet veroval.
Moli in delaj, da bo Bog lahko kraljeval
Kot kristjani pa prav tako živimo v »stvarstvu, ki ječi, medtem ko čaka na osvoboditev«. Če ostanemo v Kristusu, lahko prejmemo »moč in modrost za delovanje proti strukturam nepravičnosti in zatiranja, da bi se v celoti spravili z brati in sestrami, bili oblikovalci novega načina življenja v spoštovanju in v občestvu s celotnim stvarstvom. »Moli in delaj, da bo Bog lahko kraljeval«, je življenjsko vodilo sester v Grandchampu, ki izpostavljajo, da molitev in vsakdanje življenje nista dve ločeni stvarnosti, ampak sta med seboj tesno povezani.
V minulem letu je ekumensko gibanje obhajalo dve pomembni obletnici: 60. obletnico Papeškega sveta za edinost in 25. obletnico izida okrožnice papeža Janeza Pavla II. Da bi bili eno (Ut unum sint) o ekumenizmu. Tajništvo je v pripravi na koncil ustanovil papež Janez XXIII. To je bil človek izredne odprtosti in širine, prijatelj tako pravoslavnih kot protestantov in človek daljnosežnih odločitev. Imel je pogum sklicati koncil, ki si je za enega glavnih ciljev zadal »pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani« (E1). Na koncilu (1962–1965) se je Katoliška cerkev nepreklicno odločila za pot ekumenizma in podala zanj jasna načela. V ekumenskem gibanju je prepoznala delovanje Svetega Duha, ki »v vseh Kristusovih učencih budi željo in prizadevanje, da bi se vsi na način, ki ga je določil Kristus, miroljubno zedinili v eni čredi pod enim pastirjem« (C 15). Sveti Janez Pavel II. je v okrožnici Da bi bili eno z vsem srcem obnovil in podkrepil odločitev koncila. Gre za prizadevanje na poti, ki ne pozna vrnitve nazaj. Poudaril je, da vera vse člane Cerkve zavezuje k sodelovanju pri ekumenskem gibanju: »Verovati v Kristusa pomeni hoteti edinost.« Zadnjih deset let je vodstvo Papeškega sveta za edinost zaupano švicarskemu kardinalu Kurtu Kochu. Ta je ob omenjenih obletnicah zapisal, da ekumenizem sloni na treh stebrih, ki so: dialog ljubezni, dialog resnice ter iskreno in složno pridruževanje vseh vernikov Jezusovi velikoduhovniški molitvi, »da bi bili vsi eno«. Povedal je tudi, da »obstaja v jedru en sam ekumenski minister, to je Sveti Duh. Tako imenovani ekumenski delavci smo samo bolj ali manj nebogljeno orodje.« Komisija za ekumenizem in medverski dialog je tudi letos pripravila knjižico z berili in nagovori za vseh osem dni (18.–25. januarja) in vabi vse, da bi v oteženih razmerah še pomnožili molitev za edinost. Glavna misel letošnjega tedna molitve se glasi: »Ostanite v moji ljubezni in obrodili boste obilo sadu« (prim. Jn 15,5- 9).
dr. Bogdan Dolenc, član Komisije za ekumenizem in medverski dialog