Nadškof Zore: posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu
Odbor Združenja posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu vabi vse verne Slovence, da v tem času pandemije obnovimo posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Posvetitev bo vodil ljubljanski nadškof, gospod msgr. Stanislav Zore, v ponedeljek 30. marca 2020 zvečer ob 21.00 uri na RADIU OGNJIŠČE po končani molitvi rožnega venca. Jezusovemu in Marijinemu Srcu bomo prav posebej izročili bolne z virusom COVID – 19, zdravstveno osebje, državne voditelje in druge, ki pomagajo reševati to težko situacijo.
Odbor vabi in prosi vse vernike, da se do ponedeljka na to posvetitev pripravijo po družinah z molitvijo v obliki 3- dnevnice. Molitev lahko zajema rožni venec, litanije Jezusovega Srca, litanije Matere Božje in branje Svetega Pisma.
“Kot že rečeno, v ponedeljek zvečer prisluhnite in se povežite v molitvi in posvetitvi Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Vsi, ki ste se že posvetili Jezusovemu in Marijinemu Srcu, vzemite kot obnovitev posvetitve, vsi ostali pa se v duhu in molitvi povežite. Za nas in naše družine gre, ukrepati moramo hitro, da nas virus ne prehiti, zato vzemite to pobudo, kot skrb in ljubezen Jezusa in Marije za nas,” pravi v imenu združenja g. Srečko Fras.
Mineva dve leti od stoletnice prikazovanj v Fatimi (1918), ki smo ga obhajali z romanjem fatimskega kipa po naših župnijah pa tudi z romanjem Marijine podobe (mala Marija romarica) po naših družinah.
V odboru JMS razlagajo namen posvetitve:
“Cilj posvetitve Jezusovemu in Marijinemu Srcu je silno vzvišen, zato je tudi posvetitev tema najsvetejšima Srcema nekaj najlepšega in najplemenitejšega. Ne pomeni le našega enkratnega dejanja, pri katerem zmolimo posebno molitev, ampak trajno razpoloženje našega duha, iz katerega izvirajo vsa naša dejanja.“
Prva, ki se je v tem življenjskem pomenu popolnoma posvetila Jezusu, je bila Devica Marija, in sicer vse od angelovega oznanjenja pa tja do Kalvarije in do konca svojega življenja ter za vso večnost.
Za Devico Marijo se je posvetil Jezusu pa tudi Mariji, njunima Srcema, sveti Jožef. Vse svoje življenje in vse svoje moči je usmeril v služenje njima. Tako naj bi bilo tudi pri naši posvetitvi Jezusovemu in Marijinemu Srcu.
Kako je s posvetitvijo skupin in zlasti sveta, v katerem so tudi neverni in drugače verni? Papež Pij XII. je 31. oktobra in 8. decembra 1942 ves svet posvetil Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Pomen te posvetitve lahko razumemo iz papeževih besed: »Varuj tudi neverne in vse, ki prebivajo v smrtni senci.«
Posvetitev ni le navadna prosilna molitev (čeprav je tudi prosilna molitev!), kakor marsikdo misli. Posvetitev namreč povzroča nekaj objektivnega in trajnega, nenehno obojestransko povezanost posvečene stvari, osebe ali skupine oseb z Materjo Marijo in z Bogom. To še posebej velja pri osebah, ki se izročijo Mariji ali pa v moči svoje službe v Cerkvi posvetijo Mariji posameznike, različne skupine in dežele, vesoljno Cerkev in ves svet. Taka posvetitev ima brez dvoma objektivno vrednost, ker je tu Cerkev, ki deluje.
Že naša govorica kaže, da posvetitev ni le prosilna molitev, saj rečemo, da posvetitev obnavljamo, prosilne molitve pa ne obnavljamo, ampak vedno znova prosimo.
Bistvo posvetitve Marijinemu brezmadežnemu Srcu
Odlično dejanje obojestranske ljubezni
Ljubezen je temelj in odločujoči nagib izročitve in posvetitve. »Bog je ljubezen« (1 Jn 4,8.16) in vse stvari imajo svojo vrednost po tem, koliko se mu približajo in so deležne njegove ljubezni ter mu jo z življenjem v ljubezni do njega in bližnjega tudi vračajo.
Izročitev in posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu je odlično dejanje ljubezni, ki gre iz našega srca naravnost v Marijino Srce, ki postane naš duhovni dom. Seveda je to naš odgovor na poprejšnjo Božjo in Marijino ljubezen do nas. Božja ljubezen se je najbolj nazorno razodela na Kalvariji v prebodenem Jezusovem Srcu. Marijina ljubezen je dosegla svoj vrhunec prav tako na Kalvariji ob sotrpljenju s Sinom, ko je meč bolečin presunil njeno Srce.
Izročitev Marijinemu Srcu je dokončna in nepreklicna podaritev Mariji in po njej Bogu, ki je v vsakem pogledu vedno naš končni cilj. Mariji kot ustvarjeni osebi se izročimo in posvetimo kot posrednici k Bogu. Ona je vedno »Gospodova dekla«, popolnoma usmerjena na Boga. Vse tiste, ki se njej izročijo, vodi k Bogu. Zato naše ljubezni ne obdrži zase, ampak jo pošlje Jezusu, saj je tudi sama popolnoma usmerjena nanj. Če se izročimo njej, najhitreje in z največjo gotovostjo dosežemo Boga.
Sv. Ludvik Grignion Montfortski se je v posvetitveni molitvi takole izročil Devici Mariji:
»V navzočnosti vsega nebeškega dvora izvolim danes tebe, o Marija, za svojo Mater in Vladarico. Podarim in posvetim popolnoma tebi v last svoje telo in dušo, svoje notranje in zunanje dobrine, pa tudi vrednost vseh preteklih, sedanjih in prihodnjih dobrih del. Tebi prepuščam v vsej celoti in polnosti ter brez pridržkov pravico, da v času in večnosti razpolagaš z menoj in z vsem, kar je moje, kakor se tebi zdi prav in je v večjo Božjo slavo.«
Za tistega, ki hoče o posvetitvi vedeti več
Posvetitev Marijinemu in Jezusovemu srcu nikakor ni stvar zrecitiranja formule, besedila posvetitve. Gre za spremembo ali vsaj za prizadevanje v tej smeri, da spremenim in spreminjam svoj notranji svet. Sv. Ludvik Monfortski, pionir posvetitve, govori v knjigi Posvetitev Mariji o petih sklopih.
Prvi sklop: Prizadevanje za odpravo duha posvetnosti
Predno nas sv. Ludvik popelje v pripravo na posvetitev nas 12 dni zadrži v prizadevanju, da odpravimo duha posvetnosti. Kateri so moji maliki? Kje jih skrivam? Če se želimo izročiti in posvetiti Mariji se moramo odpovedati satanu in grehu. Sv. Ludvik nas tako popelje premišljevanje:
1. Kristusov klic naj hodimo za njim 2.) dve poti: pot Kristusovih učencev – pot posvetnežev 3.) denar in imetje 4.) moč in slava 5.) erotika 6.) duhovna ošabnost 7.) plavanje s tokom večine 8.) uživanjaželjnost 9.) neresnicoljubnost 10. ) neurejene težnje po svobodi 11.) napačni strahovi 12.) poslednje reči.
Vsa krščanska popolnost obstaja v štirih stvareh: 1.) v trdni volji da postanemo sveti (»Kdor hoče biti moj učenec ») 2.)v odpovedi sebi (»naj se odpove sebi«) 3.) v sprejemanju težav ki so združene z našim poklicem (»naj vzame svoj križ«) 4.) v delavnosti (»naj hodi …« ne brezdelno stoji!)
Teženje sveta so usmerjene predvsem na denar, imetje, moč, slavo, erotiko, plavanje s tokom večine …
Drugi sklop: spoznanje samega sebe
Nauk Cerkve priznava veliko vrednost spoznanju samega sebe.
To poglavje razdeli: 1. izpraševanje vest 2.) naša globoka nagnjenost k zlu 3.) potrebnost da umremo sebi 4.) napake zoper katere se moramo bojevati, da sebi umrjemo: samoljubje, napuh, lenoba, pomanjkanje ljubezni do bližnjega.
Sv. Ludvik pravi: … ne moremo stopiti na to sijajno pot milosti=popolna predanost Mariji=posvetitev Mariji, če nismo prepričani o svoji bednosti in onemoglosti. Ne moremo stopati na pot k Bogu brez spoznanja samega sebe. Najprej moraš vedeti kdo si. V luči Svetega Duha spoznamo svojo grešnost. Pridi, pridi Sveti Duh …
Tretji sklop: spoznavanje Marijo
Sv. Ludvik Marijo predstavi kot: 1.) Marija in presveta Trojica 2.)Nevesta Svetega Duha 3.) Mati Jezusa Kristusa in njegovega skrivnostnega telesa 4.) Srednica vseh milosti 5.) Kraljica apostolov 6.) Žena iz knjige razodetja 7.) Potrebnost Marijinega češčenja
Temeljna misel Posvetitve po sv. Ludviku: Marija je naša pot k Jezusu. sv. Ludvik pravi da nobena stvar ni v skrivnost troedinega Boga tako pritegnjena kot Marija. … Marija je bila v svojem življenju zelo skrita. … Bog Sin je dopustil, da ni skoraj nič govorila. … Marija je odlična mojstrovina Najvišjega. … Marija je zapečaten studenec in zvesta nevesta Svetega Duha. … Devica Marija je nov raj Novega Adama. Svetiki pravijo da je Marija nedoumljiva višina, neizrekljiva širina, brezmejna velikost, brezdanje brezno. Vsa zemlja je polna njene slave. Pristna ljubezen do Marije in češčenje Svetega Duha spadata najtesneje skupaj. Vse Marijino življenje je namreč stalo v obsenčenju Svetega Duha! …
Četrti sklop: poznati in ljubiti Jezusa Kristusa
Sv. Ignacij Lojolski nas v duhovnih vajah popelje v spoznavanje Jezusa Kristusa, da bi ga bolj spoznali, bolj ljubili in mu bolj sledili. Tako tudi sv. Ludvik: 1.) Kristusova ljubezen do nas: njegovo učlovečenje 2.)Kristusova ljubezen v odrešenju 3.) Kristusova ljubezen v najsvetejšem zakramentu 4.) Spoznanje Jezusa Kristusa 5.) Naš odgovor na Kristusovo ljubezen: Zvestoba krstnim obljubam, preoblikovanje v Kristusa, popolna predanost Jezusu po Mariji.
Sv. Ludvik pravi ni mogoče ljubiti česar ne poznamo. Kar poznamo le na pol ne moremo ljubiti z vsem srcem. Prosimo Marijo naj nas uvede v spoznanje Jezusa Kristusa. Odpovejmo se satanu in imejmo Jezusa Kristusa za edinega Gospoda in vodnika.
In Beseda je meso postala in se naselila med nami … Prišel je da bi dal svoje življenje v odkupnino za mnoge … nikoli ne dopusti pozabiti za kako visoko ceno smo bili odkupljeni … Zapustil nam je dva velika darova: svojo dragoceno kri in telo ter svojo Mater. … Če mu želimo vračati ljubezen za njegovo ljubezen ga moramo najprej spoznati. Tu nam je Marija zgled:«Marija je vse stvari ohranila v svojem srcu in jih premišljevala … (Lk 2, 19)
Peti sklop: Prehod iz posvetitve Mariji v posvetitev Marijinemu Brezmadežnemu Srcu
To poglavje ni v knjigi temveč ga umeščamo po dogodkih v Fatimi.
V Fatimi nas Jezus in Marija pokličeta, da bi sv. oče svet in Rusijo posvetili Brezmadežnemu Srcu. Od tod se je posvetitev Mariji (sv. Ludvik) preoblikovala v posvetitev Marijinemu Brezmadežnemu Srcu, kot tudi od samega papeža na krajevne Cerkve, župnije, gibanja … .
Posvetitev sveta in Rusije je opravil v povezanosti z vsemi škofi sveta sv. Janez Pavel II., 25. marca 1984 leta, na trgu sv. Petra. s. Lucija je dejala, da nam je Bog dal v poslednjem času dve veliki sredstvi v boju proti satanu: posvetitev Marijinemu Brezmadežnemu Srcu in sv. rožni venec! Dve posebno maziljeni sredstvi. Te besede potrjujejo ne le nauk Cerkve, ne le številna Marijina prikazovanja temveč tudi zgodovina Cerkve in njenega božjega ljudstva.
Natančnejši opis posameznih sklopov (za duhovni trening)
Predno nas sv. Ludvik popelje v pripravo na posvetitev nas 12 dni zadrži v prizadevanju, da odpravimo duha posvetnosti. Glavne točke prvega sklopa so torej:
1.) Kristusov klic naj hodimo za njim. Sv. Ludvik v tem sklopu pravi: Godi se pa, da mnogi pogostoma poslušajo evangelij, vendar imajo le malo občutja, zato ker nimajo Kristusovega duha. Kdor pa bi rad res doumel in v sebi občutil Kristusove besede, se mora truditi, da svoje življenje naravna po Kristusovem življenju.
Le malo jih je, ki ljubijo Jezusov križ. .. Veliko jih hrepeni po Kristusovi tolažbi … mnogo jih hodi s Kristusom do lomljenja kruha … mnogo tovarišev ima Kristus pri mizi … vsi se žele z njim veseliti … mnogi časte njegove čudeže … mnogi ga ljubijo dokler jim ne preti kaj zoprnega … a malo, ki si žele njegovega trpljenja … malo jih je z njim v postu … malo jih hoče zanj trpeti … malo do tja, ko je treba piti iz keliha trpljenja … malo jih gre za njim v sramoto križa ..
2.) dve poti: pot Kristusovih učencev – pot posvetnežev. 3.) denar in imetje: Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer jih uničujeta molj in rja in kjer tatovi spodkopavajo zidove in kradejo; nabirajte pa si zaklade v nebesih, kjer jih ne uničujeta ne molj ne rja … (Mt 6, 19-21) … Poglejte ptice pod nebom! Ne sejejo in ne žanjejo niti ne spravljajo v žitnice in vendar jih vaš nebeški oče živi. Ali niste vi več vredni kot one? … Iščite najprej božje kraljestvo in vse drugo vam bo navrženo (Mt 6, 25-33)
4.) moč in slava. Svet hrepeni po moči in slavi. Posvetneži se radi prilizujejo velikašem. … Kristusov učenec se nasprotno živo zaveda resničnosti Marijinih besed:«Mogočne je vrgel s prestola. (Lk 1, 52) … Jezus je rekel nevernim Judom:«Kako bi mogli verovati vi, ki sprejemate čast drug od drugega in ne iščete časti, ki jo daje ednini Bog?«(Jn 5,44) … Božji otroci četudi narede v javnosti kaj na videz še tako velikega, veliko bolj cenijo tisto, kar opravijo v svoji notranjosti … Božji otroci imajo veliko zaupanje, dobroto in moč do presvete Device Marije, svoje dobre Matere … Božji otroci … posnemajo Marijo. To pomeni: Blagor njim, ki se vadijo v mojih krepostih … in kakor srečni so tisti, ki se ne dajo zapeljati lažni pobožnosti do tebe …
5.) erotika. Bogu odtujeni svet hoče danes vse razlagati na temelju spolnosti. … Težko je ohraniti od Boga prejete zaklade milosti. … Blagor čistim v srcu ker bodo Boga gledali. (Mt 5,8) … Pravi čudež je če nekdo ostane trden in ga ne odnese silovit hudournik … sredi okuženega zraka … Samo Devica edina verna, ki ji peklenska kača ni mogla škodovati doseže ta čudež za tiste, ki ji vdano služijo. … Če torej človek premaguje strasti, najde pravi srčni mir, ne pa če jim služi.
6.) duhovna ošabnost… Če je Bog neskončen in človek končen morajo biti v veri skrivnosti … Govorim le o katoliških kristjanih, celo o učiteljih med njimi, ki naj učijo druge, pa poznajo tebe in tvojo sveto Mater samo razumsko, suho, neplodno in ravnodušno. … Bog si je izbral tisto kar je v očeh sveta nespametno, da bi osramotil modre. Tisto, kar je v očeh sveta slabotno, si je Bog izbral, da bi osramotil tisto, kar je močno, Bog si je izbral tisto, kar je na svetu preprosto in zaničevano, tisto kar ni nič, da bi onesposobil tisto, kar je, da se pred Bogom ne bi ponašal noben človek. … (1Kor 1.20.21.24-30) …
7.) plavanje s tokom večine; 8.) uživaželjnost; 9.) neresnicoljubnost; 10.) neurejene težnje po svobodi; 11.) napačni strahovi; 12.) poslednje reči.
Drugi sklop: spoznanje samega sebe
Nauk Cerkve priznava veliko vrednost spoznanju samega sebe.
To poglavje sv. Ludvik razdeli: 1.) izpraševanje vest 2.) naša globoka nagnjenost k zlu 3.) potrebnost da umremo sebi 4.) napake zoper katere se moramo bojevati, da sebi umrjemo: samoljubje, napuh, lenoba, pomanjkanje ljubezni do bližnjega.
… Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa; šele potem boš razločno videl odstraniti iver iz očesa svojega brata … (Mt 7, 1-6)
Malo svetlobe je v nas, in še to po nemarnosti hitro izgubimo. Dostikrat tudi ne opazimo kako slepo je naše srce. Dostikrat slabo delamo, in se še slabše izgovarjamo. Včasih nas žene strast, pa mislimo da je gorečnost. … Nikoli ne boš notranji in pobožen človek, če ne boš molčal o drugih in nase posebno pazil. … Slava dobrega človeka je pričevanje mirne vesti. … Slava dobrih je čista vest, ne pa hvala ljudi. Radost pravičnih je od Boga in v Bogu in njih veselje v resnici. … Veliki dušni mir uživa, komur ne hvale ne graje ni mar. …
Vedi, da ti nobena reč na svetu bolj ne škoduje kakor samoljubje…
Če se hočeš obrniti k Bogu, se moramo nujno odvrniti od samega sebe. Kako močno se oklepamo svojega lastnega jaza in kako težko se tega osvobodimo! Kdor pa to resno želi doseči, temu pomaga Bog s svojo milostjo. … Zakaj te tare prazna žalost, zakaj se utrujaš z nepotrebnimi stvarmi. … Napuh (prevzetnost, ošabnost) je bil prvotni greh angelov in tudi ljudi. Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daj milost! (Jak 4.6) Nekaterim, med njimi so bili prepričani, da so pravični, in so zaničevali druge, je povedal tole priliko. Dva človeka sta šla v tempelj: eden je bil farizej … Cestninar pa je stal daleč proč in še oči ni upal povzdigniti proti nebu … Povem vam ta je šel opravičen domov … kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje … (Lk 18,9-14) … Spreobrni nas k sebi, da bomo hvaležni, ponižni in pobožni, zakaj ti si naše zveličanje, naša moč in naša krepost! (Hoja za Kristusom 3,8) Lenoba je eden sedmerih glavnih grehov, a je vedno prezremo. Preveč imamo radi lagodnost, da bi se resno prizadevali za svoje lastno zveličanje, kaj šele za zveličanje soljudi, katerih dušo bo Bog terjal iz naših rok…. Ni namreč ne čisto, ne popolno, kar je s samopridnostjo prežeto. Ne prosi tega kar je tebi prijetno in ugodno, ampak kar je meni po godu in meni v čast. … Naj iščejo drugi kar jim je drago, naj se bahajo, s čimer hočejo, naj jim bo tisočera hvala: ti se ne meni za vse to, veseli se namreč, če te zaničujejo, veseli se mojega ugodja in časti. …
Tretji sklop: spoznavanje Marije
Sv. Ludvik Marijo predstavi kot: 1.) Marija in presveta Trojica 2.) Nevesta Svetega Duha 3.) Mati Jezusa Kristusa in njegovega skrivnostnega telesa 4.) Srednica vseh milosti 5.) Kraljica apostolov 6.) Žena iz knjige razodetja 7.) Potrebnost Marijinega češčenja
Marija je naša pot k Jezusu. … Rojevam, pravi Marija, vsak dan božje otroke, dokler moj Sin Jezus Kristus ne bo v njih upodobljen do polne mere starosti. Sv. Avguštin: Vsi izvoljeni na tem svetu so skriti v naročju presvete Device, da bi postali podobni Božjemu Sinu. Sv. Ludvik pravi: Vidim mnogo pobožnih ljudi, ki se z vsemi mogočimi vajami in po vseh mogočih poteh iščejo Jezusa, a po napornem nočnem delu morajo priznati:«Vso noč smo se trudili, pa nismo ničesar ujeli.« Zato jih moremo nagovoriti:«Veliko ste delali, a le malo dosegli. Jezus Kristus je v vas še zelo slaboten.« Z izvajanjem posvetitve pa delamo pri belem dnevu, na svetem kraju in prav nič težko. V Mariji ni noči, ker v njej ni greha, niti najmanjše sence. Marija je sveti kraj, je presveto, kjer se oblikujejo in ulivajo svetniki. … Sv. Avguštin imenuje Marijo božji lik ali vzorec. Marija je svojski vzorec za oblikovanje in ulivanje bogopodobnih ljudi. Kdor pride v ta vzorec je kmalu oblikovan in upodobljen v Jezusu Kristusu in Jezus Kristus v njem. Z malo stroški in v kratkem času …
Duhovne vodnike in pobožne ljudi, ki hočejo upodobiti Jezusa Kristusa v sebi in drugih z drugimi vajami, kot je ta, bi po pravici primerjal s kiparji, ki se zanašajo na svoje tehnično znanje, na svojo marljivost in umetnost. Pogosto jim res ne uspe, da bi to res postalo podoba Jezusa Kristusa … Kdor pa sprejeme to skrivnost milosti (op. posvetitev Mariji), tega je po pravici za primerjati s talivcem in livarjem, ki je našel lepi Marijin vzorec, v katerem je bil izoblikovan Jezus Kristus naravno in po božje. Ne zanaša se na svoje znanje, ampak samo na pripravnost vzorca ter tako vstopi in se potopi v Marijo,da postane v nje zvesta podoba Jezusa Kristusa. O, kako lepa in resnična je ta primera! Toda kdo jo bo razumel? …
Bog Oče je izbral vse vode in jih imenoval morje, prav tako je izbral vse milosti in jih imenoval Marija. Velik Bog ima zaklad in nadvse bogato zakladnico … Ta neizmerna zakladnica ni nič drugega kot Marija. Svetniki jo imenujejo Gospodova zakladnica. Bog Sin je izročil svoji Materi vse kar je pridobil s svojim življenjem in s svojo smrtjo … Po njej deli svojim udom svoja zasluženja, po njej podeljuje svoje kreposti in jim razdeljuje svoje milosti. Marija je skrivnostna pretočnica in vodotoč, po katerem se izlivajo tiho in oblino potoki njegovega usmiljenja. Bog Sveti Duh je poklonil Mariji, svoji zvesti nevesti, vse svoje neizrekljive darove in jo je izbral za delivko vsega svojega bogastva, tako da deli komur hoče, kolikor hoče, kakor hoče vse njegove darove in milosti. Sveti Duh ne podeli ljudem nobenega nebeškega daru, ki ne bi prišel po njenih deviških rokah, kajti taka je bila božja volja, da imamo vse po Mariji.
Marija nam je po božjem sklepu v svojem Sinu podarila izvir vseh milosti. Na tem temelji nauk Cerkve o vsesplošnem Marijinem sredništvu …
Četrti sklop: poznati in ljubiti Jezusa Kristusa
sv. Ignacij Lojolski nas v duhovnih vajah popelje v spoznavanje Jezusa Kristusa, da bi ga bolj spoznali, bolj ljubili in mu bolj sledili. Tako tudi sv. Ludvik: 1.) Kristusova ljubezen do nas: njegovo učlovečenje 2.) Kristusova ljubezen v odrešenju 3.) Kristusova ljubezen v najsvetejšem zakramentu 4.) Spoznanje Jezusa Kristusa 5.) Naš odgovor na Kristusovo ljubezen: Zvestoba krstnim obljubam, preoblikovanje v Kristusa, popolna predanost Jezusu po Mariji.
Poznati Jezusa Kristusa zdaj na zemlji ni mogoče popolnoma, vendar pa ga je treba dovolj spoznati. Če bi imeli vse spoznanje sveta, a ne bi poznal Jezusa, bi ničesar ne vedel. Prosimo Marijo naj nas uvede v spoznanje Jezusa Kristusa.
Pa od kod meni to, da ti prideš k meni? Kdo sem jaz, da mi daješ sam sebe. Koliko zahvale gre tebi, da smemo prejemati tvoje presveto telo. … Karkoli mi daš razen sebe, mi ni mar, ker ne maram tvojih darov, temveč tebe. … Prvo tvoje delo pred vsemi drugimi deli mora torej biti, da se radovoljno izročiš v božje roke, če hočeš doseči milost in prostost … Prosi to dobro Mater, naj ti posodi svoje srce, da sprejmeš vanj njenega Sina, kakor ga je ona sprejemala. Sprejmem te za svojo lastnino; daj mi svoje srce, o Marija! … Ti v meni in jaz v tebi: daj mi, da vedno ostanem tako zedinjen s teboj! … O, neizrekljiva milost, o čudovita čast, o neizmerna ljubezen, ki se daje posebno človeku! …
Sv. Tomaž Akvinski poudarja: ljudje narede pri svetem krstu obljubo, s katero se odpovedo hudobnemu duhu in njegovemu napuhu. Po besedah sv. Avguština je ta obljuba največja in najnujnejša. Krst je naša največja obljuba, s katero se obvežemo, da bomo vztrajali v Kristusu. Isto resnico potrjujejo učitelji cerkvenega zbora: glavna zaobljuba je krstna. .. Od kod izvira splošni nered, če ne od tod, ker pozabljamo na obljube in dolžnosti sv. krsta .. Cerkveni zbor v Sensu, ki ga je sklical Ludvik Pobožni, da bi odpravil velike neurejenosti med kristjani, je videl glavni vzrok nravne pokvarjenosti v življenjski pozabi in nevednosti glede krstne obljube. Najodličnejše sredstvo za iztrebljenje tako velikega zla se mu je zdelo: pripraviti kristjane do tega, da bodo obnavljali krstno obljubo. Katekizem pravi .. da, se bodo verniki z vernim srcem spominjali, kako so vselej vezani na Kristusa in mu vselej posvečeni … … … naredimo to na popoln način, se pravi s pobožnostjo, pri kateri se našemu Gospodu posvetimo po njegovi sveti materi Mariji … Posvetitev Mariji je popolna obnova krstnih zaobljub!
Peti sklop: Prehod iz posvetitve Mariji v posvetitev Marijinemu Brezmadežnemu Srcu
To poglavje ni v knjigi temveč ga umeščamo po dogodkih v Fatimi in v Paray le Monialu (17. st.). V Fatimi je izvir posvetitve Marijinemu Brezmadežnemu Srcu. Od kod pa izvira posvetitev Jezusovemu Srcu? Izvira iz prikazovanj sv. Marjeti Alacoque, ki je bila rojena leta 1647 v Franciji in je umrla leta 1690. Po posebnem božjem posegu je bistveno pripomogla k razširitvi češčenja Srca Jezusovega. Že zgodaj je imela razna videnja. Sveta Marjeta je v videnjih prejela naročilo Jezusa samega, naj se širi češčenje njegovega Srca in naj bo na petek po osmini praznika svetega Rešnjega telesa uveden praznik Srca Jezusovega. (prim. www.sticna.com)